Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bo ob obdolženčevi nekaznovanosti, njegovi pripravljenosti plačati oškodovanki nematerialno škodo, njegovemu obžalovanju kaznivega dejanja, delni prisotnosti alkohola in sorazmerno milim psihičnim posledicam pri oškodovanki, tudi pogojna obsodba z določenima osem mesecev zapora in triletno preizkusno dobo za kaznivo dejanje spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, po čl. 183/IV in I KZ, dosegla namen kazenskopravnega varstva, je pritožbo državne tožilke, v kateri se je zavzemala za izrek zaporne kazni, zavrnilo kot neutemeljeno.
Če v letu dni od kar APP prejme sklep o izvršbi ni bilo priliva sredstev na dolžnikov račun, APP vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. S sprejeto odločitvijo, sodišče ni poseglo v tisti del sklepa o izvršbi, ki predstavlja izvršilni naslov in tudi ni ustavilo izvršbe na morebitnih drugih dolžnikovih računih, skladih, akreditivih ali podobnih naslovih. Izvršbo je ustavilo le v obsegu glede katerega so bili izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 147. člena ZIZ.
Glede na letnika rojstva tožencev, staršev D. K., razvidna iz podatkov sklenjene pogodbe med pravdnimi strankami ter na še neizdelan podpis D. K. na povratnici, pritožbeno sodišče ne dvomi o tej pritožbeni trditvi, zaradi česar je v posledici tega vročitev sodbe sinu pravdnih strank nezakonita, saj je v nasprotju z določilom čl. 142 v zvezi z določilom čl. 141 ZPP/77. Vendar posledic nezakonitega vročanja ne moreta in ne smeta trpeti toženca, saj so jima s tem odvzeti trije (od petnajstih) dnevi za pritožbo, zaradi česar spričo pomembnosti zakonito določenega in nepodaljšljivega pritožbenega roka in posledic njegove zamude prične teči pritožbeni rok v takšnem primeru šele z dejansko vročitvijo sodbe tožencema, torej 18.1. in ne z vročitvijo njunemu sinu dne 15.1.1999. Takšno stališče je že večkrat zavzela tudi sodna praksa.
Na podlagi podatkov pritožbe ni bilo moč ugotoviti, na katero zadevo se pritožba nanaša, in ker pritožnik pritožbe ni ustrezno dopolnil, je prvostopno sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 366. člena ZPP/99 njegovo pritožbo pravilno zavrglo kot nepopolno.
Roditelj, ki mu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, mora poskrbeti za vse redne potrebe otroka (vključno z zagotovitvijo oblačil) ter jih poravnati iz preživnine in iz lastnega prispevka. To je predvsem v interesu otroka, saj ima tisti od staršev, pri katerem otrok stalno živi, nedvomno boljši vpogled v potrebe otroka in boljšo možnost poskrbeti za to, da je iz sredstev staršev pokritih čimveč nujnih in koristnih otrokovih potreb. To pa je najlažje doseči s plačevanjem preživnine v denarju, še posebej, če, tako kot v konkretnem primeru, dogovora med staršema ni.
Navidezna pogodba nima pravnega učinka. Stranka, ki je sama povzročila, da ni prišlo do sklenitve pogodbe, ne more uveljavljati odškodnine za škodo, ki ji je nastala pri pogajanjih.
ZOR člen 227, 749, 753, 753/1, 753/2, 770, 227, 749, 753, 753/1, 753/2, 770.
vročanje - poslovodstvo brez naročila
Tožena stranka ni bila pooblaščena, da sporni akceptni nalog predloži v vnovčenje. Za izvršitev tega posla je tožeča stranka pooblastila (le) družbo P. d.o.o.. Tožena stranka je glede sporne vnovčitve akceptnega naloga ravnala kot poslovodja brez naročila (pooblastila), saj je opravljala tuj posel z namenom, da zase obdrži doseženo korist, čeprav je vedela, da je posel tuj (razpolagala je z denarnimi sredstvi na računu tožeče stranke).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
dokazni postopek - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe in ki toženo stranko praviloma vežejo. Ta dokaz pa ni bil vpogledan v dokaznem postopku na glavni obravnavi, ker ga je tožeča stranka sodišču predložila že po koncu glavne obravnave. S tem je bilo toženi stranki onemogočeno obravnavanje predloženega dokaza v zvezi s pogodbenimi določili, ki veljajo v konkretnem primeru in na katerega se opirata tako tožbeni zahtevek kot tudi izpodbijana odločba.
Gola trditev, da tožena stranka tožeči stranki zastavljene opreme noče izročiti, pa je presplošna za zaključek, da je izpolnjen pogoj iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker dolžnica sami terjatvi ne ugovarja, ugovor ter premičnine na tem naslovu niso njene, pa ni ugovorni razlog iz 55. čl. ZIZ, je bilo treba ugovor zavrniti in potrditi sklep o izvršbi.
Če bi zakon želel poskus mirne ureditve spornega razmerja predpisati kot procesno predpostavko za uvedbo pravdnega ali drugega postopka, bi to moral izrecno in na nedvoumen način določiti. Tako pa ni mogoče šteti, da stranka, ki se ni predhodno obrnila s svojim zahtevkom na državno pravobranilstvo v skladu s 14. čl. ZDPra, tega ne more uveljavljati v pravdi oziroma drugem postopku. Tožeča stranka je spor za povračilo plačane najemnine za obdobje od dneva, ko bi morala biti sklenjena pogodba o prodaji stanovanja, do dneva, ko je bila dejansko sklenjena, opredelila kot spor iz neupravičene pridobitve, torej na podlagi 210. čl. ZOR, sodišče prve stopnje pa kot odškodninski spor na podlagi 183. ZOR. Vendar pa določbe ZOR (ne 183. čl. ne 210. čl. in nadaljnji) v obravnavanem sporu ne pridejo v poštev. Primarni interes privatizacijskega upravičenca po SZ je sklenitev prodajne pogodbe. Njegovi interesi so v primeru kršitve kontrahirne dolžnosti zavarovani s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe za stanovanje za kupnino, ki se oblikuje po vrednosti točke na 30. dan po vložitvi zahteve za stanovanje (5. odst. 117. čl. SZ). Če bi bil poleg tega upravičen tudi do vrnitve plačane (neprofitne) najemnine, bi bil deležen dvojnega pravnega varstva: sklenitve prodajne pogodbe za kupnino po vrednosti točke na 30. dan po vložitvi zahteve za odkup in še do odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da servisna storitev, katere plačilo zahteva upnik, ni bila opravljena. Ker gre za pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo z resnično, je dolžnikov ugovor obrazložen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik bi moral v ugovoru pojasniti, v čem so očitane nepravilnosti upnikovega zaračunavanja storitev in v zvezi z zatrjevanim sodišču predložiti ustrezne dokaze. Zgolj trditev, da upnik nepravilno zaračunava storitve ni dovolj konkretizirana, da bi bilo dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
Ker je med pravdnima strankama spor o tem, ali je šlo za dogovorjeno provizijo z devizno klavzulo in ker tožena stranka ugovarja previsoko provizijo, je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Ker ni jasno, s katerim od različnih originalnih podpisov imetnika ukradene čekovne kartice je sodišče primerjalo ponarejene podpise na ukradenih čekovnih blanketih, se odločitve o bistveno različnih ponarejenih podpisih na čekih s tistimi "na listinskih dokazih v spisu", ne da preizkusiti (13. tčl. 2 ali 354 ZPP/77).
Da lahko sodišče skrbno oceni vse okoliščine v zvezi s pogoji za oprostitev plačila stroškov postopka, mora stranka v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP predlogu za oprostitev priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze. Enaka obveznost velja za mladoletnika. Le ko sodišče razpolaga z vsemi dokazi, lahko, kot mu nalaga zakon, skrbno presodilo vse okoliščine. Ker mladoletni tožnik predlogu za oprostitev stroškov postopka tudi po naknadnem pozivu sodišča ni priložil vseh potrebnih dokazov (podatkov o dohodkih matere), dokazno breme pa nosi sam, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel izkazati pogojev za taksno oprostitev.