ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru navedel, da se računi ne glasijo nanj, pač pa na podjetje D. d.o.o.. S temi dejstvi je torej smiselno zatrjeval, da ničesar ne dolguje, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju.
Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da dolžnik upniku dolguje v izvršilnem predlogu navedeno terjatev, mora dokazati upnik. Zato zadostuje dolžnikova trditev, da se računi ne glasijo nanj.
Po določbi 1. odst. 467. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče zato pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni moglo upoštevati.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bo ob obdolženčevi nekaznovanosti, njegovi pripravljenosti plačati oškodovanki nematerialno škodo, njegovemu obžalovanju kaznivega dejanja, delni prisotnosti alkohola in sorazmerno milim psihičnim posledicam pri oškodovanki, tudi pogojna obsodba z določenima osem mesecev zapora in triletno preizkusno dobo za kaznivo dejanje spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, po čl. 183/IV in I KZ, dosegla namen kazenskopravnega varstva, je pritožbo državne tožilke, v kateri se je zavzemala za izrek zaporne kazni, zavrnilo kot neutemeljeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da servisna storitev, katere plačilo zahteva upnik, ni bila opravljena. Ker gre za pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo z resnično, je dolžnikov ugovor obrazložen.
Upoštevani posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe so le takšni razlogi, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije, dolžniku začasno onemogočajo izpolnitev obveznosti. Odlog izvršbe iz teh razlogov je namreč mogoč največ za tri mesece.
Ugotovljene spremenjene razmere - povečane življenjske potrebe otroka, dolžnost preživljanja le še enega otroka (od dveh) ter spremenjeno razmerje med zneskom OD in preživnine - terjajo zvišanje preživnine.
V tej zadevi ni sporno, da je dolžnica samostojna podjetnica. Kot taka pa po določilu 1. odst. 5. čl. Zakona o gospodarskih družbah odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim, tudi z osebnim premoženjem. Zato niti dokazana trditev, da njena obratovalnica ne obstoji več, v pravdi ne bi mogla pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka upnika (tožeče stranke).
Določba 50.čl. Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) v patentnih sporih ne predpisuje predpostavk za izdajo začasne odredbe, ki bi bile enake tistim iz 1. odst. 170.čl. ZASP.
Tožeča stranka je pri sodišču uveljavljala plačilo zamudnih obresti in od obračunanih zamudnih obresti še zakonite zamudne obresti od 8.5.1997 dalje. Ker je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od uveljavljanih obračunanih obresti priznalo zamudne obresti od 8.5.1997 dalje do plačila.
Za verodostojno listino, na podlagi katere sodišče dovoli izvršbo, se v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ šteje tudi faktura oziroma račun in ne le overjen izpisek iz poslovnih knjig. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavnitev izvšilnega predloga za zneska, na katera se navedena računa glasita (218.45,80 SIT in 220.101,20 SIT).
Ker iz najemne pogodbe ne izhaja, da bi A. kot najemnik sklenil to pogodbo kot samostojni podjetnik posameznik, je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da so podani pogoji, ki jih določa 481. člen ZPP za to, da je mogoče nek spor opredeliti kot gospodarski spor.
Ker izpodbijanega sklepa o dedovanju glede parcele št. 200/2 ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov, zakaj je ta parcela dodeljena zakonitim dedičem in ne oporočni dedinji, je podana bistvena kršitev določb postopka, zaradi katerega je bilo treba sklep v izpodbijanem delu razveljaviti.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nezgodno zavarovanje - odškodnina - izpodbijane sodbe - pritožbeni razlog
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Glede na dejansko stanje, ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje, da je do poškodbe tožeče stranke prišlo zaradi nenadnega nepravilnega giba, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je 5. člen Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ko je zaključilo, da dogodek, ki se je pripetil tožeči stranki, ustreza pojmu nezgode in je znano ob pravilni uporabi 7. odst. 14. člena Spošnih pogojev tudi pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo dnevne odškodnine.
Od dneva uvedbe stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika prisilne izvršbe v zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice, če ni bil določen vrstni red vknjižbe pred dnevom uvedbe stečajnega postopka.
S tem, ko je obdolženec od neznane osebe kupil na cesti GSM aparat le za tretjino dejanske vrednosti ter v svojem zagovoru tudi navedel, da se je vedno izogibal kupovati na ulici zlatnino sumljivega izvora, je uresničil vse zakonite znake kaznivega dejanja prikrivanja po II. v zvezi s I. odst. 221. čl. KZ, storjenega iz krivdne oblike nezavestne malomarnosti.
ZPP člen 116, 116/1, 116, 116/1. ZOR člen 111, 111. ZPD člen 6, 13, 6, 13.
opravičljiv razlog - CENA - prodajna pogodba - zmota
Vabilo za glavno obravnavo je tožena stranka prejela 11.3.1999 (potrdilo o vročitvi, speto k l.št. 9). Če si ni pravočasno zagotovila pooblaščenca, sodi to v njeno sfero. Zaradi njene neaktivnosti ne more trpeti nasprotna stranka, ki ima pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. čl. Ustave RS). Če je tožeča stranka pristala na ceno, v kateri prometni davek ni bil upoštevan, pa se je naknadno izkazalo, da je zmotno menila, da gre za primere iz 6. čl. ZPD, ne more enostransko spremeniti pogodbene cene (prim. 111. čl. ZOR). Zato njen zahtevek na plačilo na podlagi omenjenega bremepisa ni utemeljen.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru - neobrazložen ugovor
Dolžnik ni določno navedel računov, katerih plačilo naj bi bilo odloženo in tudi ni postavil nobenih konkretnih ugovornih trditev v zvezi z dogovorom na katerega se sklicuje. Predlagal je sicer dokaz z zaslišanjem obeh direktorjev, vendar dokazov, na podlagi katerih bi se šele ugotavljala dejstva, ki jih dolžnik v ugovoru ne kritizira naše civilno pravno pravo ne pozna. Glede na to, da je upnik predlogu za izvršbo priložil račune, iz katerih je razvidna specifikacija opravljenih storitev, bi moral dolžnik konkretizirati tudi svojo ugovorno navedbo, "da se nekateri računi nanašajo na storitve, ki jih upnik ni opravil", s pojasnilom za katere račune in katere storitve gre. Dolžnikovega ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega.
zaznamba spora - oblika zahtevka - ugotovitev dejanskega stanja
Za dovolitev zaznambe spora ni dovolj, da je iz tožbenih navedb mogoče sklepati, da zahtevek meri na prenehanje lastninske pravice toženca in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ampak mora biti tožbeni zahtevek tudi oblikovan tako, da od sodišča zahteva ugotovitev tožnikove stvarne pravice na nepremičnini ali prenehanje take pravice toženca.