začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja dela terjatve
Ker iz predloga ne sledi verjetni obstoj terjatve, je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Iz kazenske sodbe zoper fizično osebo, ki naj bi bila lastnik dolžniške firme, ne izhaja, da bi bili upniki oškodovanci.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik ne ugovarja plačilu terjatve po sklepu o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine, postopa prvo sodišče nepravilno, ko z odločitvijo o ugovoru razveljavi dovoljeno izvršbo, da je o zahtevku in stroških odločeno v pravdi.
ZRTVS člen 15. Sklep o soglasju k RTV naročnini člen 2.
RTV naročnina - plačilo obveznosti - invalidi - oprostitev plačila
Po določbi 2. čl. sklepa o soglasja k RTV naročnini so invalidi s 100 % telesno okvaro oproščeni plačila RTV naročnine, vendar pa morajo v skladu z določbo 2. čl. tega sklepa uveljavljati to oprostitev. Zato jim oprostitev ne gre avtomatično
Začetek postopka prisilne poravnave nad družbo, v skladu z določbami ZIZ in določbami Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na delež družbenika.
Ker je sodišče pravilno izdalo sklep, da se po pravnomočnosti sklepa o izvršbi nadaljuje izvršba z rubežem na sredstvih dolžnika na računu, na katerega je upnik sporočil, ne more dolžnik preprečiti nadaljevanja z izvršbe z ugovorom, da novote v tem delu niso dovoljene. Ker o zatrjevani invalidnini ni predložil dokazov, je ugovor tudi neutemeljen.
Lastnik stanovanja ne more (na primer pogodbeno) prevaliti na najemnika z zakonom lastniku naloženega bremena zagotovitve popravil v zvezi z vzdrževanjem najemnega stanovanja na svoje stroške. Če za taka popravila ne poskrbi najemnik stanovanja, to ni razlog za odpoved najemne pogodbe po drugi alinei prvega odstavka 53. člena SZ.
Tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna prenehati s kršitvijo tožbenih osebnostnih pravic s tem, da preneha objavljati "sporni članek in podobne članke" ni določen, saj ni navedeno kateri je sporni članek, niti katere okoliščine so odločilne za presojo, da gre za podobne članke. Vsebina tožbenega zahtevka je zahteva za sodbo, ki mora biti taka, da v morebitni izvršbi in nobenega dvoma o obveznosti dolžnika, ki jo mora izvršiti.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZD člen 40, 40.
nujni delež - novote
Iz zapisnika o opravljenem naroku ni razvidno, da bi pritožnica podala zahtevo, da uveljavlja nujni delež ali izpodbija oporoko. Zapisnik je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano - torej poteka naroka in izjav udeležencev. Zato je mogoče pritožničino zahtevo po nujnem deležu obravnavati le kot v pritožbi uveljavljano novo dejstvo (1. odst. 352. čl. ZPP/77 v zvezi s 381. čl. ZPP/77 in 163. čl. ZD).
Da je sestra pokojnika lahko nujni dedič, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je, da je trajno nezmožna za delo in da nima potrebnih sredstev za življenje. Ker sodišče njene trajne nezmožnosti za delo ni ugotavljalo, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
ZPP člen 82, 82/4, 146, 146/2, 82, 82/4, 146, 146/2.
začasni zastopnik
Začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenuje sodišče izmed notarjev, odvetnikov ali drugih strokovno usposobljenih oseb, pri čemer mora svojo izbiro ustrezno utemeljiti.
Določilo 2. odst. 88. čl. ZIZ je povsem jasno in pomeni, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ustavilo izvršbo, saj upnik ponovnega rubeža ni predlagal.
V času trajanja zakonske in družinske skupnosti pa morata po čl. 49 ZZZDR oba zakonca prispevati za preživljanje svoje družine v sorazmerju s svojimi možnostmi (ne pa plačevati preživnine), na kar smiselno pravilno za obdobje, ko sta pravdni stranki še vedno živeli skupaj v stanovanju ob času vložitve tožbe (1.10.1995), pa do razveze njune zakonske zveze (4.10.1996), opozarja tudi pritožnik. Če pred razvezo zakonske zveze družina živi skupaj v skupnem gospodinjstvu in vsak zakonec prispeva za potrebe cele družine v sorazmerju s svojimi možnostmi (pa čeprav so med zakoncema že spori, ki pripeljejo do nevzdržnosti in razveze zakonske zveze), preživninski zahtevek za otroka namreč ni utemeljen. Ta je utemeljen le, če je družinska skupnost dejansko že razpadla in ni več skupnega življenja in gopodinjstva obeh zakoncev in mladoletnih otrok ali pa če ni ustreznega prispevka zakonca kot preživninskega zavezanca k stroškom za kritje potreb družine.
ZPSPP člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1. ZOR člen 10, 105, 10, 105.
najemna pogodba
Svojo pravico odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, najemodajalec lahko uveljavlja le na način in po postopku, določenem z zakonom, torej skladno z določili ZPSPP le v sodnem postopku. Tožeča stranka pa svoj tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov temelji na pisni odpovedi najemnih pogodb, podani izven sodnega postopka. Takemu načinu odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, ki ni skladen s predpisanim postopkom odpovedi, ni mogoče nuditi pravnega varstva.
Spor izvira iz stanovanjskega najemnega razmerja, ki sta ga pravdni stranki uredili s pogodbo. Sistem točkovanja določa Pravilnik o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanja in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS št. 25/81) in točkovanje lahko opravljajo le za to posebej pooblaščene osebe. Da sodišče ne presoja pravilnosti vrednosti stanovanja po sistemu točkovanja, izhaja tudi iz Enotne metodologije za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Ur. list št. 24/81).
Dejstvo, da je nekdo tretji, ki v izvršilnem naslovu ni zajet, solastnik nepremičnine, katere izpraznitev se zahteva, ne more uspešno uveljavljati dolžnik kot ugovorni razlog; tako pravico, ki preprečuje izvršbo, mora uveljavljati tretji sam.
Če upnik izkaže, da je pravočasno ravnal v skladu s pozivom sodišča v smislu določbe tretjega odstavka 133. člena ZIZ (predložitev fotokopije oddajne knjige in fotokopije vloge sodišču), sodišče pa njegove vloge ni prejelo, tega dejstva ni mogoče šteti v upnikovo škodo in ustaviti izvršbe.
Kdor je imel izdatke za preživljanje, ki jih je dajal namesto drugega (npr. otrokova mati namesto očetovega s sporazumom določenega deleža) ima pravico zahtevati plačano nazaaj, čeprav je preživninska terjatev iz izvršilnega naslova zastarala.