Dolžnost vzdrževanja ceste ne obsega le obveznosti morebitnega popravila ceste ampak tudi obveznost zagotoviti varen promet. Tožena stranka mora računati z možnostjo večjih padavin in obstojoče propustnostjo ponikalnice.
Dejanska oblast nad stvarjo (posest) se izvaja tudi takrat, ko posestnik v določenem prostoru ne opravlja dejavnosti zaradi katere je dobil prostor v uporabo. Za zaščito zadošča, da prostora ni izpraznil in da ima torej v njem vse svoje stvari.
V psihiatričnem izvedenskem mnenju ugotovljene osebne lastnosti obdolženke, dejstvo, da je kaznivo dejanje storila v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti, da škoda ni nastala in da doslej še ni bila kaznovana, nudijo po oceni sodišča druge stopnje trdno osnovo za zaključek, da gre za dejanje majhnega pomena, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob delni ugoditvi pritožbe državne tožilke izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženko iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP v zvezi s čl. 14 KZ oprostilo obtožbe, da je poskusila storiti kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po čl. 302/III, II in I KZ s čl. 16/II in 22/I KZ.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
O obrazloženem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče vsebinsko ne odloča, temveč sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ker je bila upnikova terjatev v celoti prerekana, je ni moč šteti za ugotovljeno (arg. a contrario 3. odst. 142. čl. ZPPSL), napotitev na postopek pred sodiščem oz. drugim organom pa je nujna posledica takšne procesne situacije (144. čl. ZPPSL).
V pritožbenem postopku pritožbeno sodišče ne more upoštevati ugovorov, ki se tičejo dejanskega stanja ampak le preizkuša ali je bila izdana v skladu z določbami 332. čl. ZPP.
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa, ne glede na predlog z dne 27.11.1992, prepisalo zakonski tekst 3. odst. 60. člena ZIP. Tak izrek pa ni dovolj določen in zato nerazumljiv. Poleg tega je glede oznake dolžnika izrek izpodbijanega sklepa tudi sam s seboj v nasprotju, saj je sodišče prve stopnje v 1. odst. izreka ugodilo predlogu Obrtne zadruge Galeb Izola, v 2. odst. pa upniku naložilo, da mora vrniti tisto, kar je z izvršbo dobil, Obrtni zadrugi Galeb Cerknica. Ob tem pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnilo razmerja med navedenima osebama. Zaradi opisanih pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
Oškodovanca sta stvari, vzete iz avtomobila, dobila takoj vrnjene, druge škode nista uveljavljala. Način storitve (vlom v avto popoldne na parkirišču tako, da je obtoženca pripeljal nekdo drug, da bi po dejanju lahko pobegnil), ne pomeni kakšne posebne in temeljite priprave kot obteževalne okoliščine, ki bi se morala upoštevati in bi narekovala strožjo kazen.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka v pritožbi ne pojasnjuje, zakaj šele v pritožbi navaja konkretene okoliščine in dokaze v zvezi z nepravilno izpolnitvijo pogodbe. Zato je treba šteti, da so pritožbene navedbe in dokazni predlogi tožene stranke novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene.
Ker tožnica ni dovolj dokazala dobre vere za pridobitev avtomobila od nelastnika, mora nasproti lastniku dokazati s stopnjo verjetnosti, da ni mogla vedeti, da je toženec nelastnik. Zato bo treba dokazni postopek dopolniti v tej smeri.
Tožena stranka odgovarja za potniku povzročeno škodo po Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu. Svoje odgovornosti se lahko oprosti med drugim le, če je nastala nesreča ali nezgoda po krivdi tretje osebe in tudi izkaže, da se nezgode kljub potrebnemu prizadevanju, upoštevajoč posebnosti primera, ni mogel izogniti niti odvrniti njenih posledic. Če ni izkazal potrebnega prizadevanja, upoštevajoč posebnosti primera, njegova ekskulpacija ne pride v poštev in odgovarja po določbi 1. odstavka 16. člena Zakona o prevoznih pogodbah v železniškem prometu.
Slab gmotni položaj toženke nima vpliva na njeno dolžnost povrniti tožeči stranki izplačano štipendijo s pripadki kot posledica neizpolnjevanje štipendijske pogodbe.
Sklep o domiku, izdan po določbi 4. odst. 198. čl. ZIZ, je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi. Z domikom se dražba konča. Takrat dolžniku poteče pravica, da uveljavlja ugovor po izteku roka.
stranska kazen - izgon tujca iz države - odmera kazni
Pri odmeri trajanja stranske kazni sodišče prve stopnje ni upoštevalo načela sorazmernosti med predpisano kaznijo in težo kaznivega dejanja, kot tudi dejstva, izhajajočega iz podatkov spisa, da obdolženec na ozemlju Slovenije še ni bil kaznovan. Zato izrek stranske kazni v maksimalnem trajanju deset let za kaznivo dejanje goljufije ni primeren.
Pravilnik o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 24/91 in 14/92) v 28. členu določa, da mora štipendist predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za vsako šolsko leto posebej; če tega ne izpolni, se mu štipendija ne izplačuje, doker dokazil ne predloži. Če se toženka ni več šolala, tudi ni mogla predložiti potrdil o izpolnjevanju pogojev. Če tega ni storila, pa tožeča stranka štipendije toženki za to šolsko leto ni bila dolžna izplačati - kar terja presojo z vidika določbe 211. člena zOR, po kateri tisti, ki plača nekaj, za kar ve, da ni dolžan, tega ne more zahtevati nazaj.