Neupoštevna je navedba tožeče stranke, da po določbi 2. odst. 372. člena ZOR triletni zastaralni rok ne velja za obročna odplačila, saj tožeča stranka ne vtožuje obročnega odplačila, temveč plačilo v enkratnem znesku obračunanih obresti. Za obresti kot akcesorno terjatev pa ne more veljati daljši zastaralni rok kot za glavno terjatev - v danem primeru torej pravilno upoštevan triletni zastaralni rok.
ZGD člen 580, 580/2, 580/5, 580/6, 580, 580/2, 580/5, 580/6.
osnovni kapital in osnovni vložki
Navedeni člen določa za primer neuskladitve odgovornost družbe za obveznosti do upnikov. Vendar ima glede na določbo 5. odst. odgovornostna določba iz 6. odst. pomen le za relativno kratko časovno obdobje, kajti kapitalske družbe, ki uskladitve ne opravijo, se morajo likvidirati. Odgovornost družbenikov pa je seveda vezana le na čas, ki ga zakon postavlja za zadnji rok uskladitve, torej za obveznosti, ki bodo za družbo nastale od izteka roka do likvidacije, ne pa za obveznosti, nastale pred prisilnim rokom uskladitve 31.12.1994, kakršne so obravnavane, ko upniki uveljavljajo iz naslova toženčeve odgovornosti svoje terjatve, katere so jim bile sodno pravnomočno prisojene že v letu 1992 oziroma s pogodbo prevzete v letu 1991. Tako se izkaže toženčeva pritožba za utemeljeno.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ker je dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine utemeljil z dejstvi in zatem predlagal dokaze, je bilo treba sklep o izvršbi razveljaviti v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo in odločiti, da se postopek nadaljuje v pravdi.
Če je tožba (plačilni nalog) vložena zoper dva solidarna dolžnika in je plačilni nalog zoper enega postal pravnomočen, ker ni ugovarjal, ni nobene ovire, da se postopek zoper drugega, ki je ugovarjal, ne bi končal z meritorno sodbo.
V psihiatričnem izvedenskem mnenju ugotovljene osebne lastnosti obdolženke, dejstvo, da je kaznivo dejanje storila v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti, da škoda ni nastala in da doslej še ni bila kaznovana, nudijo po oceni sodišča druge stopnje trdno osnovo za zaključek, da gre za dejanje majhnega pomena, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob delni ugoditvi pritožbe državne tožilke izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženko iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP v zvezi s čl. 14 KZ oprostilo obtožbe, da je poskusila storiti kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po čl. 302/III, II in I KZ s čl. 16/II in 22/I KZ.
V pritožbenem postopku pritožbeno sodišče ne more upoštevati ugovorov, ki se tičejo dejanskega stanja ampak le preizkuša ali je bila izdana v skladu z določbami 332. čl. ZPP.
Ker pritožnice izrecno ne zahtevajo več sodne intervencije zaradi dosege dejanj, nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga, saj od prvega sodišča ne zahtevajo več, da meritorno odloči o dovolitvi izvršbe.
začasna odredba - pogoji in kriteriji - motenje posesti
Razlogi sklepa prve stopnje so razumljivi, jasni in popolni, saj podrobno analizirajo neobstoj drugega za začasno odredbo potrebnega pogoja - pogoja iz 2. odst. 272. čl. ZIZ (ki je vsebinsko identičen pogojem iz določila 427. čl. ZPP, ki velja za izdajo začasnih odredb med postopkom v pravdah zaradi motenja posesti).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21247
ZKP člen 211, 211/1, 373, 373/1, 211, 211/1, 373, 373/1.
tatvina - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zagovor obdolženca, da mu je ukradeni avtoradio izročil slučajni znanec kot nadomestilo za posojeni denar, saj je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil obdolžencu ukradeni avtoradio zasežen komaj uro in pol po storjenem kaznivem dejanju, prodajalec v trgovini pa je obdolženca spoznal kot tistega, ki si je avtoradio neposredno pred tem ogledoval. Ker tako tudi po oceni sodišča druge stopnje ni dvoma, da je storilec kaznivega dejanja prav obdolženec, je pritožbo obdolženčeve zagovornice glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zavrnilo kot neutemeljeno.
separatni stroški - zloraba pravice - denarna kazen - odgovor na tožbo
Zloraba pravic pomeni takšno izvrševanje pravic, ki drugemu škoduje, ne da bi upravičenec imel kakšno korist od izvršitve pravice oz. takšno uporabo procesnih pravic, ki nima nič skupnega z objektivnim ciljem civilne pravde. Vložitev odgovora na tožbo šele na prvem naroku za glavno obravnavo (v primerih, ki jih ureja prvi odstavek 499. člena ZPP), torej z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP skladno ravnanje, samo po sebi še ne pomeni ravnanja s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in dobrimi običaji, torej zlorabe pravice. V isti situaciji pa lahko takšno ravnanje, zaradi preložitve naroka za glavno obravnavo, pomeni krivdno ravnanje v smislu določbe drugega odstavka 156. člena ZPP in je utemeljena naložitev plačila separatnih stroškov.
Če pritožnik v pritožbi izrecno navaja zoper kateri sklep se pritožuje, te pritožbe ni mogoče šteti kot pritožbo zoper sklep o izvršbi po preteku roka. Če je taka pritožba poleg vsega še prepozna, jo je treba zavreči.
Po uradni dolžnosti ustavi izvršilno sodišče izvršbo tudi, če je po dovolitvi izvršbe prišlo do spremembe v samem izvršilnem naslovu, bodisi, da je bil ta razveljavljen ali izrečen za neutemeljenega oziroma, če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
Delna izpolnitev obveznosti ni pravilna izpolnitev obveznosti, zato je zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko utemeljen tudi v primeru, če je preživljalec samo delno izpolnjeval svojo obveznost.
odmera kazni - olajševalne okoliščine - velika tatvina
Priznanje obtoženca na glavni obravnavi, ko mu je bilo kaznivo dejanje nedvomno dokazano z ostalimi dokazi, ne more imeti kakšne posebne teže in zato tudi ne predstavlja takšne olajševalne okoliščine, ki bi opravičevala znižanje izrečene kazni, kot to meni obtoženec v svoji pritožbi.
Če tožena stranka soglaša, da se glavnica izračuna po cenah na dan škodnega dogodka in ne na dan sojenja, potem tečejo zakonite zamudne obresti od škodnega dogodka dalje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
vročitev sklepa - pritožba
Čeprav vročitev sklepa ni bila pravilno opravljena, ne gre za bistveno kršitev ZPP iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, če je stranka sklep prejela in se zoper njega pravočasno pritožila.
Dejstvo, da podpis osebe, ki jo generalno pooblasti za zastopanje pravne osebe njen direktor, ni deponiran pri sodišču, ne predstavlja procesne ovire v pomenu določbe prvega odstavka 98. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), saj vsakokratnega preverjanja tudi pristnosti poooblaščenčevega podpisa, še preden bi se pojavili kakršni koli razlogi za dvom v pristnost podpisa, zakon sodišču ne nalaga (tudi ne z določbo petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).