ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
obrazložitev sodbe
Utemeljen tudi ni pritožbeni očitek, da ni mogoče preizkusiti, v kolikšnem delu je tožeča stranka z zahtevkom uspela, saj je sodišče celo samo napravilo obračun obresti (priloga C/1), ki so bile z izpodbijano sodbo tožeči stranki prisojene in ga je tožena stranka, kot izhaja iz povratnice (pri list.št. 20), skupaj s sodbo tudi prejela. Izrek in obrazložitev izpodbijane sodbe sta torej dovolj jasna, da je bilo sodbo mogoče preizkusiti. Izrecno uveljavljanji pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni podan.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Sodnega postopka za ureditev meje ni mogoče predlagati, če je bila v upravnem postopku pred geodetsko upravo na podlagi sporazuma lastnikov mejnih zemljišč prenešena posestna meja v naravo na podlagi katastrskih podatkov in če se ne zatrjuje spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je tako določena meja postala sporna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
vročitev sklepa - pritožba
Čeprav vročitev sklepa ni bila pravilno opravljena, ne gre za bistveno kršitev ZPP iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, če je stranka sklep prejela in se zoper njega pravočasno pritožila.
Dejstvo, da podpis osebe, ki jo generalno pooblasti za zastopanje pravne osebe njen direktor, ni deponiran pri sodišču, ne predstavlja procesne ovire v pomenu določbe prvega odstavka 98. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), saj vsakokratnega preverjanja tudi pristnosti poooblaščenčevega podpisa, še preden bi se pojavili kakršni koli razlogi za dvom v pristnost podpisa, zakon sodišču ne nalaga (tudi ne z določbo petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
V skladu z določbo tretjega odstavka 64. člena ZIZ sodišče prve stopnje ugovor tretjega vroči upniku. Če ta v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, mora izvršilno sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ, napotiti vložnika, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.
separatni stroški - zloraba pravice - denarna kazen - odgovor na tožbo
Zloraba pravic pomeni takšno izvrševanje pravic, ki drugemu škoduje, ne da bi upravičenec imel kakšno korist od izvršitve pravice oz. takšno uporabo procesnih pravic, ki nima nič skupnega z objektivnim ciljem civilne pravde. Vložitev odgovora na tožbo šele na prvem naroku za glavno obravnavo (v primerih, ki jih ureja prvi odstavek 499. člena ZPP), torej z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP skladno ravnanje, samo po sebi še ne pomeni ravnanja s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in dobrimi običaji, torej zlorabe pravice. V isti situaciji pa lahko takšno ravnanje, zaradi preložitve naroka za glavno obravnavo, pomeni krivdno ravnanje v smislu določbe drugega odstavka 156. člena ZPP in je utemeljena naložitev plačila separatnih stroškov.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21249
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prometna nesreča - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Sodišče prve stopnje se je pri izreku obsodilne sodbe oprlo na mnenje izvedenca cestno prometne stroke, ki pa je ugotovil drugačen potek prometne nezgode, kot ga je po podanem mnenju opisal oškodovanec in čigar opis bi lahko pomenil tudi ekskulpacijo obdolženca za nastale posledice. Ker je sodišče prve stopnje tako dejansko stanje nepopolno, lahko pa tudi zmotno ugotovilo, je bilo potrebno ugoditi pritožbi obdolženčevih zagovornikov in izpodbijano sodbo razveljaviti.
Obveznost plačila temelji na še veljavnem Odloku skupščine občine Kranj o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je bil sprejet na podlagi pooblastila takrat veljavnega Zakona o ravnanju z odpadki (41. čl.
sedaj veljavnega Zakona o komunalnih dejavnostih - Ur.l. SRS 8/82).
Delna izpolnitev obveznosti ni pravilna izpolnitev obveznosti, zato je zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko utemeljen tudi v primeru, če je preživljalec samo delno izpolnjeval svojo obveznost.
V obravnavanem primeru, ko tožnik zatrjuje originarni način pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, gre za spor iz vrste sporov, naštetih v 44. členu ZZK. Zato so podani pogoji za dovolitev zaznambe spora.
ZPP člen 180, 180/4, 188, 188/3, 180, 180/4, 188, 188/3.
ustavitev postopka
Če tožeča stranka ne plača predpisane takse za tožbo po opominu in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje da je tožbo umaknila ter sodišče izda sklep o ustavitvi postopka.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/3, 333, 333/1, 343, 343/3.
dopustnost pritožbe - upravičenec
Predpostavka dopustnosti pritožbe zoper izpodbijani sklep je, da jo je vložila upravičena oseba. Po 1. odst. 333. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ se zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, smejo pritožiti le stranke postopka. T.P., ki je pritožbo zoper uvodoma citirani sklep Okrajnega sodišča v R. vložila, ni stranka izvršilnega postopka in zato ni upravičena vlagateljica pritožbe (3. odst. 343. čl. v zvezi s 1. odst. 333. čl. in 366. čl. ZPP in v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Ker je dedinja, ki je živela z zapustnico v zapuščinskem postopku izločala premoženje, je bila pravilno napotena na pravdo. Pri tem ni vezana na napotitveni sklep in bo lahko postavila ustrezni zahtevek.
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - uradna oseba - sodnik
Nepravilnosti, ki jih pri opravljanju izvršbe stori sodnik, ni mogoče odpraviti z zahtevo po 47. čl. ZIP, temveč se uveljavljajo s pravnim sredstvom zoper njegovo odločbo.
ZIP člen 251c, 251c. ZIZ člen 23, 53, 55/1, 55/1-2, 23, 53, 55/1, 55/1-2.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - verodostojna listina
Ker izvršilni naslov za izvršbo predstavlja zapisnik o sporazumu strank, s katerim sta se pogodbeni stranki (sedaj stranki izvršilnega postopka) dogovorili o obstoju terjatve (glavnici z obrestmi) in času njene dospelosti in v katerem sta stranki soglašali, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika zavaruje upnikova denarna terjatev, dolžnika neutemeljeno uveljavljata ugovorni razlog iz 2. tč. 53. čl. ZIZ v zvezi s 23. čl. ZIZ in tudi neutemeljeno predlagata obravnavo obstoja njune terjatve v pravdnem postopku (očitno po 2. odst. 62. čl. ZIZ).
Sodišče v posestnem sporu daje varstvo glede na zadnje stanje posesti (1. odst. 78. člena ZTLR), ki jo je, kot to zaenkrat izhaja iz izpovedbe samega toženca, tožnik vendarle imel. Izvrševanje dostopov po tej poti je namreč toženec po lastnih navedbah dopuščal. Ob nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da naj bi "tožnik najbrž res uporabljal občasno ta prehod, vendar le takrat, kadar ga toženec in njegova žena nista opazila", pa je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo. Takšna ugotovitev bi namreč pomenila, da je tožnik pravico stvarne služnosti izvrševal v obsegu in na način, ki bi dovoljeval posestno varstvo, ki se uveljavlja v tem posestnem sporu. Posest pravice stvarne služnosti se namreč pridobi z dejanskim izvajanjem upravičenj, ki tvorijo vsebino omenjene pravice, in ni odvisna od volje lastnika služeče stvari (oziroma tožene stranke).
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa, ne glede na predlog z dne 27.11.1992, prepisalo zakonski tekst 3. odst. 60. člena ZIP. Tak izrek pa ni dovolj določen in zato nerazumljiv. Poleg tega je glede oznake dolžnika izrek izpodbijanega sklepa tudi sam s seboj v nasprotju, saj je sodišče prve stopnje v 1. odst. izreka ugodilo predlogu Obrtne zadruge Galeb Izola, v 2. odst. pa upniku naložilo, da mora vrniti tisto, kar je z izvršbo dobil, Obrtni zadrugi Galeb Cerknica. Ob tem pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnilo razmerja med navedenima osebama. Zaradi opisanih pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka.