Če je že bilo odločeno o upnikovem predlogu za izterjavo nadaljnjih izvršilnih stroškov, upnik ne more ponovno predlagati izterjave izvršilnih stroškov.
Če sodišče dovoli izvršbo na podlagi verodostojne listine, dolžnik lahko ugovarja, da je dovoljena izvršba na podlagi listine, ki ni verodostojna listina in je to ugovorni razlog iz čl. 55/1 tč. 2 ZIZ.
prenehanje delovnega razmerja - odpovedni rok - prisilna poravnava
Delavcu preneha delovno razmerje v postopku po 51. čl. ZPPSL po izteku odpovednega roka, ki ne sme biti daljši od 30 dni in začne teči z vročitvijo dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
KZ člen 49, 49/1, 49, 49/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/5, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/5.
kazen - bistvena kršitev določb postopka
Če sodišče v sodbi, ko v nepravi obnovi postopka spremeni v odločbi o kazni dve pravnomočni sodbi, ne navede poleg dneva začetka prestajanja kazni tudi dne, ko je obdolženec prestal kazen, to ne pomeni bistvene kršitve določil po čl. 371/I ter 11 ZKP, niti kršitve kazenskega zakona po čl. 372 tč. 52 KZ v zvezi s čl. 49/I KZ.
sestava senata - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice
Sodnik, ki je zaslišal obdolženca v predkazenskem postopku in proti obdolženemu odredil pripor, ne sme sodelovati v senatu, ki ob vložitvi obtožbe v isti zadevi podaljša pripor do konca glavne obravnave. Sodelovanje tega sodnika v navedenem senatu pomeni bistveno kršitev določil kazenskega postopka po 2. tč. I. odst. 371. čl. ZKP.
KZ člen 127, 127/1, 127, 127/1. ZKP člen 373, 373.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi, če nobena priča zaradi dinamike dogajanja ni videla, da je obtoženec zabodel oškodovanca in nato odvrgel nož v travo, dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če izvedeni dokazi jasno kažejo, da je bil storilec samo obtoženec in ne kdo drugi.
preklic - sostorilstvo - ugotovitev dejanskega stanja
Če preklic priznanja sostorilca, uveljavljen v pritožbi, ni podprt z nobenim dokazom, prvotno priznanje pa je potrjeno z zagovori posameznih sostorilce, takšni pritožbi ni mogoče priznati uspeha.
ZKP člen 398, 398/1, 398/1-3, 398, 398/1, 398/1-3.
sprememba oprostilne sodbe v obsodilno - pritožbeni postopek - pravica do pritožbe
Če je sodišče druge stopnje ob ugoditvi pritožbi okrožne državne tožilke spremenilo oprostilno sodbo sodišča prve stopnje v obsdilno, je zoper sodbo sodišča druge stopnje dovoljena pritožba na vrhovno sodišče.
Opis kaznivega dejanja iz obtožnega predloga, da bi se obdolženi moral in mogel zavedati, da se lahko oškodovanka pri padcu telesno poškoduje, zajema tudi dolžnost in možnost zavedanja, da lahko pride tudi do hude telesne poškodbe. Zaradi tega ni potrebno, da bi obtožni predlog določno opredeljeval obdolženčev krivdni odnos do vrste telesne poškodbe, do katere je prišlo pri oškodovanki v posledici njenega ravnanja.
Tudi v skrajšanem postopku so formalni pogoji za odreditev pripora in ukrepi približevanja določenemu kraju ali osebi enaki, zato lahko traja navedeni ukrep do vložitve obtožnega predloga le 15 dni, tako kot pripor.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da dedujeta po vstopni pravici namesto zapustnikovega brata, ki je umrl za zapustnikom, njegovi hčerki. Pri vstopni pravici po 12. čl. ZD je pogoj, da tisti, ki bi dedoval po zapustniku, umre pred zapustnikom. V tem primeru pa je brat preživel zapustnika in umrl kasneje, zato njegov delež podedujejo njegovi dediči: tj. žena in oba otroka.