Po 5. odstavku 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, mora vročevalec v primeru, kadar je pisanje izročeno nekomu drugemu in ne tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, navesti na vročilnici njuno medsebojno razmerje.
Ker je bil toženec zadnji tožnikov delodajalec in mu je izdal sklepe o prenehanju delovnega razmerja iz operativnih razlogov, mu je iz tega naslova in na podlagi določb zakona ter kolektivne pogodbe dolžan poravnati pripadajoče denarne obveznosti iz delovnega razmerja, to je zaostalo razliko plače, regres za letni dopust in odpravnino, do katere je upravičen kot trajno presežni delavec. Če se je toženec dogovoril, da določene obveznosti do prevzetih delavcev nosi tudi prejšnji tožnikov delodajalec, ki jih ni izpolnil, ima toženec zoper njega možnost podati regresni zahtevek, oz. morebitne razloge za ničnost ali izpodbojnost pogodb uveljavljati skladno z ZOR.
1. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem popravnem sklepu o zavrženju tožbe v celoti (in ne le zoper tretjetoženo stranko, kar je bilo odločeno s prej izdanim sklepom) ne predstavlja le poprave napake v imenih in številkah, oz. odprave očitnih pisnih in računskih pomot, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (sklepa) z izvirnikom, zato je tak sklep nezakonit in v nasprotju z 328. členom ZPP.
2. Ker je sodišče prve stopnje v sklepu izrecno navedlo, da bo v primeru nepredložitve še enega izvoda tožbe s prilogami za tretjetoženo stranko tožbo tožnika zavrglo le zoper tretjo toženo stranko, je na podani pravni pouk vezano, četudi le-ta ni imel podlage v 5. odst. 108. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo napako popraviti tako, da bi najprej izdalo sklep s pravilnim pravnim poukom glede posledic nepredložitve še enega izvoda tožbe, in nato v primeru, če tožnik dodatnega izvoda tožbe ne bi predložil, ravnati skladno z 5. odstavkom 108. člena ZPP in tožbo v celoti zavreči.
plača - dokazno breme - regres za letni dopust - prenehanje delovnega razmerja - procesna predpostavka za tožbo
1. Neupoštevanje pravila o dokaznem bremenu, ki izhaja iz materialnih predpisov, pomeni zmotno uporabo materialnega prava.
2. Ker je v skladu z 11. čl. Zakona o evidencah na področju dela delodajalec dolžan voditi in hraniti evidenco o plačah, trajno hrambo knjigovodskih listin pa določajo tudi Slovenski računovodski standardi, je dokazno breme, da so bile delavcu plače dejansko izplačane in v kakšni višini, na delodajalcu, ki pa lahko ta dejstva dokazuje tudi z drugimi dokazi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
glavna obravnava - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je obravnavo opravilo kljub temu, da je tožnik svojo odsotnost z obravnave opravičil in prosil za preložitev na kasnejši rok in naj bi mu po njegovih navedbah prošnja bila upoštevana. Prav tako mu ni bil zagotovljen rok za pripravo na glavno obravnavo, kot ga določa 280. člen ZPP. Z navedenimi dejanji je sodišče prve stopnje tožniku onemogočilo obravnavo pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.
ZZVO člen 9, 9/1, 9/1-1, 9, 9/1, 9/1-1. ZTPDR člen 15, 15. SKPG člen 15, 15, 15.
prevzem delavca - pogoj
Prevzem delavcev k drugemu delodajalcu je nezakonit, če zanj niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Ker tožniki niso izpolnjevali pogoja opravljenega preizkusa znanja po zakonu o zasebnem varovanju in obveznem organziranju službe varovanja ter skladno s sistemizacijo delovnih mest novega delodajalca aktivnega znanja slovenskega jezika, bi bil prevzem nezakonit, kljub temu, da so bili izpolnjeni ostali pogoji po ZZVO in SKPGd.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izpraznitev in izročitev nepremičnin - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - primernost izvršilnega naslova
Ko je z izvršilnim naslovom dolžniku naložena obveznost, da upniku vrne nepremičnino v posest, ne more iti za drugo izvršbo, kot za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine po 16. poglavju ZIZ.
Izvršilni naslov, s katerim je dolžniku naložena obveznost "vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje," ni primeren za izvršbo, saj v njem ni določena vrsta dolžnikove obveznosti do upnika.
ZPP člen 141, 141/3, 209, 209/4, 141, 141/3, 209, 209/4.
mirovanje postopka - domneva umika tožbe
Iz vročilnice je razvidno, da je šlo pri vročanju vabila tožniku za nadomestno vročitev po pošti, vendar ni izkazano, ali je bila ta nadomestna vročitev opravljena na zakonit način (3. odst. 141. člena ZPP). Ker ni dokazano, da je bil tožnik na narok za glavno obravnavo v redu povabljen, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vabilo tožniku za omenjeni narok izkazano ter da so v obravnavanem postopku ponovno že drugič izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka (4. odst. 209. člena ZPP). Zato je odločitev o ustavitvi postopka nezakonita.
Odločitev, da se sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavi tudi glede upnikovih izvršilnih stroškov, za dolžnika ni neugodna, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper takšno odločitev, ne glede na to, ali je odločitev sama po sebi pravilna ali ne.
Izvršilno sodišče je ravnalo prav, da z izpodbijanim sklepom ni odločalo o dolžnikovih stroških ugovornega postopka, saj bo glede na 2. odst. 62. čl. ZIZ o tem odločeno v pravdnem postopku, kjer se bo glede na končni izid pravde tudi izkazalo, ali so bili ti stroški potrebni ali ne.
Ni zakonito, da se plače izplačajo z zakasnitvijo in s pogojem (vezane na izterjavo nekega dolga toženi stranki). Od delavčevega procesnega razpolaganja je odvisno, ali bo zahteval izplačilo zapadle plače in zato vložil tožbo. Tej procesni pravici se lahko odpove. Ne more pa se odpovedati materialnemu razpolaganju, to je pravici do izplačila osebnega dohodka.
Ker je tožnica uveljavljala denarne zahtevke in ni šlo za spor o prenehanju delovnega razmerja, uporaba 2. odst. 22. člena ZDSS ne pride v poštev. Z denarnim zahtevkom pa je tožnica v celoti propadla, zato ne pride v poštev niti 1. odst. 22. člena ZDSS in je potrebno pri odmeri stroškov postopka uporabiti določbe ZPP, kot jih je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje.
ZDPra člen 7, 7/1, 16, 7, 7/1, 16. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - povrnitev stroškov
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o stroških tožene stranke napačno tolmačilo 162. čl. ZPP, ki določa, da ima v primerih, kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade. Državni pravobranilec ni stranka v postopku, ampak zakoniti zastopnik države in njenih organov. Država kot stranka v pravdnem postopku je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP. Določba o izključitvi pravice do nagrade pa velja le za primere, ko se državni organi udeležujejo postopka kot stranka. Ob upoštevanju določil 16. čl. ZDPR se stroški državnega pravobranilca obračunajo po tarifi o odvetniških storitvah.
ZIZ člen 56, 56. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
izvršba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Ko je bil sklep sodišča o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper družbenike iz registra izbrane družbe kot dolžnika sprejet še pred odločbo Ustavnega sodišča o delni razveljavitvi 6. odst. 580. čl. ZGD ter 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, imajo družbeniki kot novi dolžniki možnost uveljavljati morebitni ugovor, da se jih obravnava kot družbenike, ki niso odgovorni za obveznosti družbe.
Pravica dediča do nujnega deleža je verjetneje izkazana, kakor ugovor vračunavanja daril v dedni delež nujnega dediča, če so sporna dejstva o obstoju oziroma vrednosti daril.
Zamudna sodba temelji na neudejanjenju toženčeve pravice do kontradiktornega sojenja. Ker pa je treba pravice uresničevati v skladu z zakonom, pomeni vložitev procesno neupoštevnega odgovora na tožbo neuresničenje pravice do kontradiktornosti in s tem položaj, v katerem sodišče izda zamudno sodbo.
Če se vrednost spornega predmeta po vložitvi tožbe, vendar še pred njeno vročitvijo toženi stranki, zmanjša pod 2 milijona SIT, ostane okrožno sodišče, ki je bilo stvarno pristojno ob vložitvi tožbe, še naprej pristojno. Za preizkus pristojnosti je namreč odločilen trenutek, ko je bila tožba vložena.
Gradnja enega od zakoncev (adaptacija) na zemljišču, ki je v lasti drugega zakonca, ima lahko stvarnopravne učinke le, če so izpoljnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice po 33. členu ZTLR, če pogoji po določbah o gradnji na tujem zemljišču (čl. 24 do 26 ZTLR) niso izpoljnjeni.
PRAVO DRUŽB - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL47674
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
izvršilni postopek - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne sebe - univerzalno pravno nasledstvo - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - družbenik
Družbenik je univerzalni pravni naslednik družbe in mora prevzeti postopke, začete zoper družbo, v stanju, v kakršnem je bil ob njenem prenehanju. Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njega z novim izvršilnim sredstvom pa lahko ugovarja in dokaže, da v smislu odločbe ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni odgovorna za obveznosti družbe, da je terjatev prenehala po nastanku izvršilnega naslova, in da izvršba s predlaganim sredstvom ni dovoljena ali je omejena.
izvršba na nepremičnine - zemljiška knjiga - zastavna pravica
S popisom dolžnikovega stanovanja, ki ni bilo vpisano v zemljiški knjigi, je upnica pridobila zastavno pravico na tej nepremičnini. Popis stanovanja je imel učinek pridobitve zastavne pravice, čeprav ni bil opravljen na terenu, saj je bila nepremičnina dovolj zanesljivo identificirana, publicitetni učinek pa je bil dosežen z zaznambo popisa na izvirniku pogodbe. Ker je pritožnik zastavno pravico na istem stanovanju pridobil pozneje, je upnica pred njim pridobila tudi poplačilno pravico.
ZOR člen 377, 377. ZPP člen 339, 339/1, 354, 362, 339, 339/1, 354, 362.
negmotna škoda - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - ugovor zastaranja
Kolikor zoper povzročitelja škode zaradi njegove smrti ni mogoč kazenski pregon, je mogoče za potrebe pravde zaradi ugovora zastaranja ugotavljati zakonite znake, določenega kaznivega dejanja, ki jih eventuelno obsega protipravno ravnanje povzročitelja škode, za možnost uporabe prvega odstavka 377. člena ZOR.