izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izpraznitev in izročitev nepremičnin - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - primernost izvršilnega naslova
Ko je z izvršilnim naslovom dolžniku naložena obveznost, da upniku vrne nepremičnino v posest, ne more iti za drugo izvršbo, kot za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine po 16. poglavju ZIZ.
Izvršilni naslov, s katerim je dolžniku naložena obveznost "vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje," ni primeren za izvršbo, saj v njem ni določena vrsta dolžnikove obveznosti do upnika.
Ker je tožnica uveljavljala denarne zahtevke in ni šlo za spor o prenehanju delovnega razmerja, uporaba 2. odst. 22. člena ZDSS ne pride v poštev. Z denarnim zahtevkom pa je tožnica v celoti propadla, zato ne pride v poštev niti 1. odst. 22. člena ZDSS in je potrebno pri odmeri stroškov postopka uporabiti določbe ZPP, kot jih je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje.
ZPP (1977) člen 134, 134. ZOR člen 28, 28/1, 89, 89/1, 28, 28/1, 89, 89/1. ZPP člen 133, 133.
pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje - pooblastilo - konkludentna dejanja - vrnitev v prejšnje stanje
Zakon ne predpisuje posebne oblike za pooblastilo za sprejemanje pisanj. Voljo za sklenitev pravnega posla pooblastitve za sprejemanje pisanj lahko pooblastitelj izrazi tudi s konkludentnim ravnanjem.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je prav ravnanje direktorja dolžnika, ki je svoji ženi očitno izročil žig dolžnika - pravne osebe (saj dolžnik sploh ne zatrjuje, da bi imenovana prišla do žiga protipravno ali samovoljno), šteti kot konkludentno dejanje pooblastitve za sprejemanje pisanj.
Po 5. odstavku 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, mora vročevalec v primeru, kadar je pisanje izročeno nekomu drugemu in ne tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, navesti na vročilnici njuno medsebojno razmerje.
Če delodajalec plač ne zniža skladno s kolektivno pogodbo, je delavec upravičen do plače v višini, kot jo določa kolektivna pogodba. Zakon o zajamčenih osebnih dohodkih in Zakon o finančnem poslovanju določata le vrstni red in minimalno višino izplačil, ne razveljavljata pa določb kolektivnih pogodb o višini plače. Dolg delodajalca do delavca ostaja, delodajalec lahko izplačuje le najprej minimalno plačo in nato v naslednjih vrstnih redih še razliko v plači. Terjatev delavca do delodajalca zaradi delodajalčeve nesolventnosti ne ugasne.
ZPP člen 141, 141/3, 209, 209/4, 141, 141/3, 209, 209/4.
mirovanje postopka - domneva umika tožbe
Iz vročilnice je razvidno, da je šlo pri vročanju vabila tožniku za nadomestno vročitev po pošti, vendar ni izkazano, ali je bila ta nadomestna vročitev opravljena na zakonit način (3. odst. 141. člena ZPP). Ker ni dokazano, da je bil tožnik na narok za glavno obravnavo v redu povabljen, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vabilo tožniku za omenjeni narok izkazano ter da so v obravnavanem postopku ponovno že drugič izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka (4. odst. 209. člena ZPP). Zato je odločitev o ustavitvi postopka nezakonita.
1. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem popravnem sklepu o zavrženju tožbe v celoti (in ne le zoper tretjetoženo stranko, kar je bilo odločeno s prej izdanim sklepom) ne predstavlja le poprave napake v imenih in številkah, oz. odprave očitnih pisnih in računskih pomot, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (sklepa) z izvirnikom, zato je tak sklep nezakonit in v nasprotju z 328. členom ZPP.
2. Ker je sodišče prve stopnje v sklepu izrecno navedlo, da bo v primeru nepredložitve še enega izvoda tožbe s prilogami za tretjetoženo stranko tožbo tožnika zavrglo le zoper tretjo toženo stranko, je na podani pravni pouk vezano, četudi le-ta ni imel podlage v 5. odst. 108. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo napako popraviti tako, da bi najprej izdalo sklep s pravilnim pravnim poukom glede posledic nepredložitve še enega izvoda tožbe, in nato v primeru, če tožnik dodatnega izvoda tožbe ne bi predložil, ravnati skladno z 5. odstavkom 108. člena ZPP in tožbo v celoti zavreči.
plača - dokazno breme - regres za letni dopust - prenehanje delovnega razmerja - procesna predpostavka za tožbo
1. Neupoštevanje pravila o dokaznem bremenu, ki izhaja iz materialnih predpisov, pomeni zmotno uporabo materialnega prava.
2. Ker je v skladu z 11. čl. Zakona o evidencah na področju dela delodajalec dolžan voditi in hraniti evidenco o plačah, trajno hrambo knjigovodskih listin pa določajo tudi Slovenski računovodski standardi, je dokazno breme, da so bile delavcu plače dejansko izplačane in v kakšni višini, na delodajalcu, ki pa lahko ta dejstva dokazuje tudi z drugimi dokazi.
Za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika po določilih ZOR mora biti izpolnjen pogoj, da je bilo to dejanje storjeno v škodo upnika. Nadaljnji pogoj pa je, da je dolžnik ob razpolaganju vedel ali mogel vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom ali če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno pravno dejanje, to znano ali moglo biti znano.
Ker je tožeča stranka svoje blago hranila v prostorih toženca, ne drži ugotovitev, da med njima ni bilo nobenega obligacijskega razmerja. Med njima je bila namreč očitno sklenjena (vsaj) shranjevalna pogodba glede spornega blaga. Ena od obveznosti shranjevalca po tej pogodbi pa je tudi vrnitev stvari z vsemi plodovi in drugimi koristmi od nje. Če toženec blaga ne bi mogel ali hotel vrniti pa ima tožeča stranka na voljo odškodninski zahtevek, pri čemer bi morala za njegovo utemeljitev izkazati vse potrebne elemente odškodninske odgovornosti.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - solastninska pravica - idealni del nepremičnine - premoženjskopravna razmerja
Tisti ki je solastnik ene polovice nepremičnine, ostane lastnik enakega idealnega deleža tako v primeru, če bi nepremičnina propadla, kot tudi v primeru, če bi se njena vrednost povečala z dogradnjo, nadgradnjo, preureditvijo. V slednjem primeru se deleži ne bi spremenili celo, če bi v povečanje vrednosti nepremičnine vlagal le eden od solastnikov. To bi lahko pogojevalo le pridobitev kakšne obligacijske pravice (npr. iz naslova neupravičene obogatitve), nikakor pa ne spremembe obsega pravne pripadnosti nepremičnine. To bi bilo mogoče le ob enem pogoju: da se solastnika dogovorita, da se z (večjim) vlagnjem enega, spremenijo njuni idealni deleži. Takšnega dogovora pa toženec v obravnavanem primeru niti ni zatrjeval.
Ni zakonito, da se plače izplačajo z zakasnitvijo in s pogojem (vezane na izterjavo nekega dolga toženi stranki). Od delavčevega procesnega razpolaganja je odvisno, ali bo zahteval izplačilo zapadle plače in zato vložil tožbo. Tej procesni pravici se lahko odpove. Ne more pa se odpovedati materialnemu razpolaganju, to je pravici do izplačila osebnega dohodka.
Zamudna sodba temelji na neudejanjenju toženčeve pravice do kontradiktornega sojenja. Ker pa je treba pravice uresničevati v skladu z zakonom, pomeni vložitev procesno neupoštevnega odgovora na tožbo neuresničenje pravice do kontradiktornosti in s tem položaj, v katerem sodišče izda zamudno sodbo.
ZIZ člen 56, 56. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
izvršba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Ko je bil sklep sodišča o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper družbenike iz registra izbrane družbe kot dolžnika sprejet še pred odločbo Ustavnega sodišča o delni razveljavitvi 6. odst. 580. čl. ZGD ter 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, imajo družbeniki kot novi dolžniki možnost uveljavljati morebitni ugovor, da se jih obravnava kot družbenike, ki niso odgovorni za obveznosti družbe.
Pravica dediča do nujnega deleža je verjetneje izkazana, kakor ugovor vračunavanja daril v dedni delež nujnega dediča, če so sporna dejstva o obstoju oziroma vrednosti daril.
Če se vrednost spornega predmeta po vložitvi tožbe, vendar še pred njeno vročitvijo toženi stranki, zmanjša pod 2 milijona SIT, ostane okrožno sodišče, ki je bilo stvarno pristojno ob vložitvi tožbe, še naprej pristojno. Za preizkus pristojnosti je namreč odločilen trenutek, ko je bila tožba vložena.
PRAVO DRUŽB - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL47674
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
izvršilni postopek - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne sebe - univerzalno pravno nasledstvo - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - družbenik
Družbenik je univerzalni pravni naslednik družbe in mora prevzeti postopke, začete zoper družbo, v stanju, v kakršnem je bil ob njenem prenehanju. Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njega z novim izvršilnim sredstvom pa lahko ugovarja in dokaže, da v smislu odločbe ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni odgovorna za obveznosti družbe, da je terjatev prenehala po nastanku izvršilnega naslova, in da izvršba s predlaganim sredstvom ni dovoljena ali je omejena.
Gradnja enega od zakoncev (adaptacija) na zemljišču, ki je v lasti drugega zakonca, ima lahko stvarnopravne učinke le, če so izpoljnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice po 33. členu ZTLR, če pogoji po določbah o gradnji na tujem zemljišču (čl. 24 do 26 ZTLR) niso izpoljnjeni.
ZOR člen 377, 377. ZPP člen 339, 339/1, 354, 362, 339, 339/1, 354, 362.
negmotna škoda - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - ugovor zastaranja
Kolikor zoper povzročitelja škode zaradi njegove smrti ni mogoč kazenski pregon, je mogoče za potrebe pravde zaradi ugovora zastaranja ugotavljati zakonite znake, določenega kaznivega dejanja, ki jih eventuelno obsega protipravno ravnanje povzročitelja škode, za možnost uporabe prvega odstavka 377. člena ZOR.
Aktivna legitimacija predstavlja materialnopravno upravičenje subjekta uveljavljati določeno pravico in gre za vprašanje materialnega prava. Pravico odpovedati najemno pogodbo za stanovanje in terjati njegovo izpraznitev zato podeljuje materialni zakon, in sicer SZ v 53. členu, lastniku stanovanja.