ZPP člen 165, 165-3, 365, 365-3, 165, 165-3, 365, 365-3. ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/-1, 90, 90/1, 91, 91/-1.
tožniška varščina
Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine. Sodišče prve stopnje pa je ugotavljalo, da so slovenski državljani oproščeni plačila varščine v Republiki Avstriji (državi toženca), kar za ta primer glede na že prej obrazloženo ni pomembno.
Ker je delodajalec razveljavil sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi 5-ih zaporednih neupravičenih izostankov z dela, ima tožnica na podlagi 2. odstavka 96. člena ZDR za čas suspenza pravico do razlike do polne plače.
Ker je sodišče prve stopnje opravilo vročitev in izdalo zamudno sodbo pred uveljavitvijo novele ZPP, je treba pravilno vročitev presojati po 142. in 141. členu ZPP, ki je veljal v času vročanja. Ker iz spisa ne izhaja, da bi bila osebna vročitev opravljena po 142. členu ZPP, je bilo treba zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Tožeča stranka je bila z opominom za plačilo sodne takse za vložitev tožbe opozorjena, da mora potrdilo o plačani taksi predložiti sodišču v roku 15 dni. Ker ga je predložila šele s pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo zaradi neplačila sodne takse tožbo štelo za umaknjeno, je bilo potrdilo o plačani taksi predloženo prepozno in je sodišče prve stopnje pravilno štelo tožbo za umaknjeno.
Če sodišče zavrne tožbeni zahtevek na razveljavitev obeh odločb disciplinskih organov tožene stranke v prvi točki izreka, v drugi točki pa izpodbijani odločbi spremeni tako, da tožnika oprosti odgovornosti za očitano kršitev delovne obveznosti nezakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi, stori bistveno kršitev določb postopka, ker sta si ti dve točki v nasprotju.
ZDSS člen 25, 25. ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 384, 384/2, 367, 367/2, 367/3, 384, 384/2.
dopustnost revizije
V individualnih delovnih sporih (nedenarni zahtevki) je za presojo dopustnosti revizije potrebno upoštevati tudi 25. čl. ZDSS, ki določa, da revizija ni dopustna v sporih, ki se nanašajo na disciplinski ukrep javni opomin ali denarno kazen.
Z izpodbijanim sklepom je bil na drugi stopnji pravnomočno končan postopek za obnovo postopka (zavrnitev predloga), s katerim je tožnica med drugim zahtevala tudi ponovno sklenitev delovnega razmerja pri toženi stranki, zato je revizija v tem sporu dopustna.
ZZDej člen 96. ZZV člen 145. KPND člen 34. Kolektivna pogodba zdravstva in socialnega skrbstva člen 62, 63.
razporeditev na drugo delovno mesto - višja izobrazba delavca - interno priznana izobrazba - naknadno pridobljena izobrazba - plača - tarifni razred
Delavec, ki opravlja delo na delovnem mestu in ima višjo izobrazbo, kot se za to delovno mesto zahteva, ali je višjo izobrazbo pridobil v času opravljanja tega dela (oz. se mu višja izobrazba interno prizna), zgolj na tej podlagi nima pravice zahtevati razporeditve na višje vrednoteno delovno mesto ali tega, da bi se zaradi pridobljene višje izobrazbe delovno mesto, na katerem opravlja delo, uvrstilo v višji tarifni razred.
Skladno z 71. členom ZBS se vse pravice in obveznosti ter vsi posli, ki se glasijo na denar, izkazujejo v valuti RS in izvršujejo s plačilnimi sredstvi, ki se glasijo na domačo valuto, če zakon ne določa drugače. Zato je izrek, ki določa, da je tožena stranka iz naslova preveč odtegnjenih davkov in prispevkov dolžna tožeči izplačati tolarsko protivrednost zneska v DEM, pravilen.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor - sprememba naslova tožene stranke
Po določbi 1. odst. 318. člena ZPP je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, da tožena stranka ne odgovori na tožbo v 30 dneh od njene vročitve (277. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je poziv toženi stranki, da odgovori na tožbo poslalo na naslov H., čeprav je bilo že z dopisom z dne 15.6.1998 s strani toženčeve partnerke obveščeno, da toženec stanuje v T., kjer je tudi stalno prijavljen. Ker sodišče tega ni upoštevalo in je tožencu tožbo s pozivom na odgovor poslalo na naslov v H., tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena in niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZGD člen 381, 381. ZIZ člen 270, 270/3, 270, 270/3.
začasna odredba - denarna terjatev - likvidacija
Dolžnik je gospodarska družba v redni likvidaciji po ZGD. Med nalogami likvidacijskega upravitelja po 381. členu ZGD je tudi vnovčitev likvidacijske mase, saj je bistvo likvidacije, da je na razpolago dovolj likvidacijske mase za poplačilo terjatev vseh upnikov. S predlagano prepovedjo razpolaganja z nepremičnino bi onemogočili likvidacijskega upravitelja, da vnovči likvidacijsko maso in poplača upnike. Zato v takem primeru ni mogoče šteti, da bi dolžnik s predlagano odredbo prepovedi odtujitve in obremenitve dolžnikove nepremičnine pretrpel le neznatno škodo in izdati začasno odredbo na podlagi 3. odstvaka 270. člena ZIZ.
ZTPDR člen 82. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 19, 19-4.
postopek pri delodajalcu - plača - sodelovanje sindikata
Ni podana bistvena kršitev postopka pri delodajalcu, ker ravnatelj tožene stranke pred izdajo odločbe o določitvi količnika ni zahteval mnenja reprezentativnega sindikata v skladu z 19. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KPDVIZ). Četrta alinea 19. člena te kolektivne pogodbe se nanaša le na postopek sprejemanja splošnih aktov, s katerimi se uvajajo novi načini ugotavljanja delovne uspešnosti, razvrščanja oz. napredovanja v višje plačilne razrede ter določanja plač in drugih prejemkov na tej podlagi. S sodelovanjem sindikata pri sprejemanju splošnih aktov je zahtevi iz 19. člena KPDVIZ zadoščeno in zato ravnatelju ni potrebno zahtevati predhodnega mnenja sindikata pred sprejemom konkretne odločitve za posameznega delavca, ki jo sprejme na podlagi teh aktov. Zato tudi izostanek mnenja sindikata v zvezi z ugovorom tožnika zoper odločbo ravnatelja ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb postopka po 82. členu ZTPDR.
transformacija delovnega razmerja - zahteva za varstvo pravic - tek roka za vložitev pravnega sredstva
Po določbi 80. člena ZTPDR mora delavec vložiti ugovor za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. V primeru spora o transformaciji delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas mora delavec uveljavljati varstvo pravic pri delodajalcu v 15 dneh od izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne pa v 15 dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je nezakonito stanje trajalo do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
V delovnih sporih pred delovnimi sodišči skladno z določbami ZDSS veljajo drugačni roki za pritožbe zoper sodbe kot to velja za pritožbe zoper sodne odločbe v civilnih zadevah pred sodišči splošne pristojnosti. Pritožba tožeče stranke je bila prepozna, saj je bila vložena po poteku 8-dnevnega pritožbenega roka skladno z 4. odst. 14. člena ZDSS in ni odločilno, da je bila vložena znotraj 15 dnevnega roka, ki velja pred sodišči splošne pristojnosti.
Iz 3. odst. 11. čl. pogodbe o zaposlitvi izhaja, da mora tožena stranka plačati tožniku nadomestilo (zaradi omejitve iz konkurenčne klavzule) le, če se ob prenehanju delovnega razmerja odloči, da bo klavzulo sploh uveljavljala. Takšna določba omogoča enakomerno obremenjenost obeh subjektov dogovora o konkurenčni klavzuli; odločitvi delodajalca, da bo uveljavljal konkurenčno klavzulo, v dveh delovnih dnevih od odpovedi delovnega razmerja, sledi plačilo nadomestila. Tolmačenje tožeče stranke obremenjenosti obeh subjektov oz. uveljavitve načela ekvivalence v odplačnih pogodbenih razmerjih ne zagotavlja. Po tem tolmačenju namreč tožeča stranka v skladu s pogodbeno določbo niti ne uveljavi konkurenčne klavzule in za spoštovanje omejitev delavcu ne plača nikakršnega nadomestila, pa čeprav bi bila v skladu s pogodbo to dolžna storiti v 15 dneh od prenehanja delovnega razmerja. To bi pomenilo, da je delavec nezaščiten, da za spoštovnje konkurenčne klavzule ne prejme nobenega nadomestila, tožeča stranka pa se lahko kadarkoli spomni uveljaviti omejitev iz konkurenčne klavzule. To tolmačenje je nesprejemljivo, upoštevajoč tudi razloge odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-51/90 z dne 14.5.1992.
prehodne in končne določbe ZPP - spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Tožeča stranka je kot upnica že dne 31.5.1993 vložila izvršilni predlog, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 20.8.1993 pravnomočno zavrnilo. Ker je bilo tedaj obenem tudi sklenjeno, da se postopek nadaljuje po tožbi, se postopek z izdajo te odločbe ni končal in tako ni izpolnjen pogoj iz 498/1. člena ZPP za vodenje postopka po dosedanjih predpisih.
ZDR (1990) člen 35, 36c, 36d. ZPP člen 285, 286, 287.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - posebno varstvo pred odpovedjo
ZDR določa zaščitene kategorije delavcev, vendar ne določa, da se ti delavci ne upoštevajo v programu razreševanja trajno presežnih delavcev. Delavci so zaščiteni le pred prenehanjem delovnega razmerja in ne pred uvrstitvijo med trajno presežne delavce.
Sodba, ki ima v uvodu navedenega tožnika, nima pa o njegovem zahtevku izreka, čeprav je tožnik v obrazložitvi omenjen, je neupoštevna sodba. Ker tožnik te neupoštevne sodbe ni izpodbijal oziroma ni pravočasno vložil predloga za izdajo dopolnilne sodbe, je sodba postala formalno pravnomočna, zato postopka ni dopustno nadaljevati oz. izdati nove sodbe.
Sodišče po določilu 3. odstavka 180. člena ZPP sicer ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka, ki jo navede tožnik. Vendar pa mora tožnik zatrjevati (in dokazati) vsa dejstva, na podlagi katerih je določeno zatrjevano dejansko stanje mogoče subsumirati pod določeno materialnopravno pravilo, drugače kot ga je tožnik.
Tudi pri izdaji zamudne sodbe se presoja pomen neskladja med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi. Ovira za izdajo zamudne sodbe je samo tako neskladje, ki vzbuja dvom v utemeljenost tožbenega zahtevka.