izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je v podani izredni odpovedi tožnici (članici kabinskega osebja) očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da na določeni relaciji ni izvajala prodaje določenih komercialnih artiklov (6 zavojev cigaret) potnikom na letalu, temveč je odplombirala voziček z artikli in beležila prodajo potnikom, čeprav je te cigarete vzela sama ter tega blaga ob carinski kontroli ni predložila carinskemu organu. Ker tožena stranka očitanih kršitev ni dokazala, ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0053479
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/10. ZIZ člen 17.
družbenik izbrisane družbe – odgovornost družbenika za obveznost izbrisane družbe – aktivni družbenik – pravočasnost predloga – prekluzivni rok – primernost izvršilnega naslova
Drži sicer materialno pravna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik aktivni družbenik izbrisane prvotne družbe v smislu 442. člena ZFPPIPP, vendar pa se ni opredelilo do obstoja izvršilnega naslova nasproti dolžniku kot aktivnemu družbeniku v zvezi s pravočasnostjo uveljavljanja predloga za zavarovanje. Rok iz desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP je prekluzivni rok materialnega prava in posledica izteka tega roka je prenehanje same pravice.
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina za bodočo škodo – nastop zamude – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – razmerja med starši in otroki – kršitev pravice do stikov z otrokom – odklanjanje stikov – odtujitveni sindrom – soprispevek
Terjatev za bodočo škodo nastane in zapade, ko je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v prihodnosti in se jo torej lahko uveljavlja, nastop zamude pa se, enako kot to velja za že nastalo škodo, presoja po 299. členu OZ. Ker tožnik ni zatrjeval, da bi toženko že pred vložitvijo tožbe pozval, da plača odškodnino, je sodišče zamudne obresti pravilno prisodilo od dneva vložitve tožbe dalje.
Toženka na otroka vpliva s čustvenimi pritiski in prisilo in ne sprejema dejstva, da so stiki otrok z očetom potrebni. Stike navzven podpira, dejansko pa njenega soglasja za njihovo izvajanje ni. Pri otrocih je posledično izražen odtujitveni sindrom, ko otrok izraža popolno lojalnost enemu roditelju, medtem ko drugega povsem odklanja. Toženka s takšnim ravnanjem stikov navzven sicer ne preprečuje, jih pa preprečuje v vsebinskem smislu, saj se tudi stiki, do katerih pride, ne izvedejo tako kot bi se morali.
Na podlagi ugotovitev, da se je pri sklenitvi obeh kupoprodajnih pogodb za poslovni prostor vseskozi zasledoval cilj, da lastništvo na njem preide na N. N., pravna prednica tožeče stranke pa ostane brez plačila kupnine, in da je pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe tožena stranka sodelovala le kot navidezni kupec, za kar so vedeli vsi udeleženci, volja pravne prednice tožeče stranke pa je bila sklenitev pogodbe z N. N. in ne s toženo stranko, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izjava pogodbene volje pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe le navidezna in zato kupoprodajna pogodba med pravno prednico tožeče stranke in toženo stranko nima pravnega učinka.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa – nedopustnost ravnanja organov pregona – standard skrbnega, vestnega in prizadevnega preiskovalca – predvidljivost škode – pravica do odprave posledic kršitve ustavnih pravic – analogna uporaba pravil o oblikah nepremoženjske škode – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ker so organi pregona ravnali v nasprotju z zahtevami, ki se pričakujejo od skrbnega, vestnega in prizadevnega preiskovalca, je podana predpostavka nedopustnosti toženkinega ravnanja v smislu 26. člena Ustave.
Ker tožnik zaradi neučinkovito in neskrbno vodene preiskave ni imel razumne možnosti vložiti civilne tožbe, je podana vzročna zveza med toženkinim ravnanjem in škodo za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, utrpelo zaradi posledic neraziskanega napada.
Listine, ki jih je toženka priložila pritožbi, bi lahko predložila že v teku postopka pred sodiščem prve stopnje. Novih trditev in novih dokazov v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati, ker toženka ni navedla, zakaj trditev ni podala in dokazov predložila do zaključka glavne obravnave.
ZPPCP-1 člen 1, 90. CMR člen 17, 34. OZ člen 357, 357/6.
prevozna pogodba v cestnem prometu - subsidiarna uporaba ZPPCP-1 - zaporedni prevoz - odškodninska odgovornost prevoznikov - zastaranje terjatve
Vsak od prevoznikov postane upravičenec in zavezanec za svoje etape prevoza, toda poleg njega je odgovoren tudi prvi prevoznik, njuna zaveza proti upravičencem do prevoza je solidarna, odškodninsko so odgovorni vsi prevozniki, razen tistih izmed njih, ki dokažejo, da škoda na njihov etapi ni nastala.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – zakonske predpostavke – pomanjkanje razlogov
Sodišče mora eksaktno ugotoviti kateri so tisti nujno potrebni ukrepi, ki jih razen na oddelku pod posebnim nadzorom ni mogoče izvajati. Zgolj sklicevanje sodišča, da v dani situaciji vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, je brez vsebine.
OZ člen 190, 198, 347, 347/1, 348, 348/1. ZPP člen 154, 154/2, 216, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – uporabnina – neprivolitev v prikrajšanje – zastaranje – občasna terjatev – ugovor zastaranja – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – pobotni ugovor – prosti preudarek
Uporabnina, torej terjatev iz naslova neupravičene obogatitve, ni občasna terjatev. Gre za neposlovno obveznost, ki že po naravi ne more biti redna, občasna, čeprav je njena višina obračunana glede na mesečna časovna obdobja.
Če je (stranka) ugovarjala zastaranje glavne terjatve, je v tem ugovoru obsežen tudi ugovor zastaranja obresti.
Verodostojnost priče lahko sodišče preveri samo z ustnim zaslišanjem. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje neposredno zaslišati pričo (mladoletno A.A.) in se ne bi smelo zadovoljiti zgolj z branjem njene izpovedbe, ki jo je ta podala v drugem - predkazenskem postopku. Načelo ustnosti in neposrednosti načelno narekuje neposredno soočenje sodnika s pričo, saj si na ta način lahko ustvari neposreden oziroma verodostojen vtis o prepričljivosti oziroma neprepričljivosti izpovedovanja. Ker tovrstna procesna aktivnost v postopku ni bila opravljena, tudi iz obrazložitve sodbe prvostopnega sodišča ne more biti razvidna takšna procesna metodologija, ki bi lahko z zadostno zanesljivostjo odpravila empirični dvom o odločitvi sodišča. Zato v spornem primeru tudi ne gre le za vprašanje dokazne ocene sodišča prve stopnje, temveč za napako v procesnem pristopu pri izdelavi dokazne ocene. Dokazna ocena tako ne dosega zahtevanega procesnega standarda iz 4. člena ZPP in je to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0082586
ZZZDR člen 106. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 11, 16.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - nujni postopek - odločitev o pravici do skrbi za otroka - sočasen postopek o določitvi stikov - določitev osebnih stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD - zadržanje otroka na dopustu brez soglasja drugega starša - mednarodni protipraven odvzem otroka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - ustroj življenja staršev - način življenja pravdnih strank - kvalitetno izvajanje stikov - varstvo koristi otroka
Odločanje po Haaški konvenciji ni meritorno odločanje o vprašanju vzgoje in varstva otrok, niti tega odločanja ne prejudicira. Gre za nekakšen začasen ukrep, katerega cilj je, da se odpravijo posledice protipravnega ravnanja in da se otroka čim prej vrne v državo njegovega običajnega prebivališča. Tam pa naj se tudi meritorno rešujejo spori glede starševske odgovornosti.
Odločanje o zadevah starševske odgovornosti glede ugrabljenega otroka ima tako prednost pred izdajo meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka. V obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče o zahtevi za vrnitev ugrabljenega otroka še ni odločalo, prav tako ni izdalo meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka. Z začasnimi odredbami, s katerimi je skušalo urediti stike med mld. otrokom in materjo, ni meritorno odločilo o pravici do skrbi za otroka. Sodišče je z začasnimi odredbami skušalo urediti stike med otrokom in materjo, ki jih je potrebno zagotoviti tudi skladno s 1. členom Haaške konvencije.
V konkretni zadevi je šlo za spor o obstoju delovnega razmerja, za takšne spore pa tretji odstavek 41. člena ZDSS-1 določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Okoliščina, da je tožnik vložil tožbo, ki jo je kasneje umaknil, ne pomeni zlorabe procesnih pravic, zaradi katere v tem sporu ne bi veljala določba petega odstavka 41. člena ZDSS-1. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
OZ člen 288, 299, 299/1, 299/2. ZDen člen 72. ZPP člen 157, 319, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – zakonske zamudne obresti – zamuda dolžnika – poziv upnika na plačilo – vračunavanje obresti in stroškov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov
Zamuda toženca ni nastopila za celoten zahtevek istočasno. Ne glede na to pa bo mogoče tožniku prisoditi zakonske zamudne obresti za celoten zahtevek šele od nastanka zamude s plačilom drugega dela zahtevka (prejem dopisa z dne 29. 1. 2009), saj ni mogoče ugotoviti, kolikšen del zahtevka se nanaša na nepremičnine v k. o. X in koliko na tiste v k. o. Y. To iz zahtevka ne izhaja. Tega ni mogoče ugotoviti niti iz navedb, saj tožnik o tem ne govori.
OZ člen 180. ZP-1-UPB3 člen 113a, 113a/1, 113a/2, 113b, 113c, 113c/1, 113c/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - smrt bližnjega - AO plus zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila
Odvzem vozniškega dovoljenja in prepoved nadaljnje vožnje brez odvzema vozniškega dovoljenja, ki ju na kraju prekrška izreče pooblaščena uradna oseba začneta učinkovati takoj in veljata do vročitve sklepa sodišča o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja medtem, ko začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izreče s sklepom, začne učinkovati z vročitvijo sklepa o odvzemu vozniškega dovoljenja obdolžencu in velja za čas, dokler traja postopek (tretji odstavek 113.c člena ZP-1).
ZDR člen 7, 109. Kolektivna pogodba za dejavnosti elektroindustrije Slovenije člen 10, 56.
odpravnina - panožna kolektivna pogodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Tožena stranka je različno obravnavala delavce, ki jim je podala odpoved iz poslovnega razloga in jim je izplačala višji znesek odpravnine (kot neke vrste odmeno delavcem, ki jim je bil delodajalec primoran odpovedati pogodbo o zaposlitvi) in delavce, ki jim je podala odpoved iz razloga nesposobnosti in jim je izplačala nižji znesek odpravnine (ker je razlog nastal v sferi delavca). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ni razumnega razloga za razlikovanje tožene stranke, da se višina odpravnine v primeru odpovedi iz poslovnega razloga določi po panožni kolektivni pogodbi, v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti pa po ZDR. Višino odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti namreč ZDR izenačuje. Zato je tožnica (ki ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti) upravičena do odpravnine v skladu z panožno kolektivno pogodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081996
OZ člen 102. ZPP člen 185, 185/1, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
odstop od pogodbe – negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke – razširitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ugovor zaradi pobota
Tožeča stranka je spremenila tožbo, tožena pa je spremembi nasprotovala. Sodišče o spremembi tožbe ni odločilo ne s posebnim sklepom niti takega (procesnega) sklepa ne vsebuje izpodbijana sodba. O razlogih za dopustitev spremembe tožbe tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni najti ničesar. Ker je sodišče razsodilo o tožbenem zahtevku po spremenjeni tožbi, tožena stranka utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka.
postopek v zakonskih sporih - tožba za razvezo zakonske zveze - smrt tožnika - nadaljevanje postopka z dediči - predlog za nadaljevanje postopka - rok
Kadar v razvezni pravdi umre tožnik, mora dedič nadaljevanje postopka predlagati v šestih mesecih, in to z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0083713
ZDKG člen 14, 14/1. ZD člen 163. ZDen člen 83. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dedovanje zaščitenih kmetij - kasneje najdeno premoženje - nujni delež - vračunanje daril v nujni delež - denarna vrednost nujnega deleža - dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada (SOS) - terjatev zaradi stroškov denacionalizacijskega postopka - terjatev zapuščine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obravnavanje spornih terjatev ne sodi v zapuščinski postopek.
V skladu z določbo 14. člena ZDKG se v nujni delež všteje vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež. Ne vračuna pa se premoženje, ki so ga dediči podedovali ali ga podedujejo po splošnih predpisih o dedovanju. Za to premoženje namreč dedni režim ZDKG ne velja, ampak se deduje po splošnih pravilih ZD. Gre torej za dva različna režima dedovanja.
dedovanje zaščitene kmetije - pozneje najdeno premoženje - nujni delež - vračunanje daril v nujni delež - denarna vrednost nujnega deleža - dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju - obveznice SOS2E - terjatev zaradi stroškov denacionalizacijskega postopka - terjatev zapuščine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073558
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 59.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
Pritožbeno sodišče je predhodno ugotovilo, da je tožeča stranka izvajalca F. d. o. o. izbrala brez ustreznega natečajnega postopka, kar ustreza kršitvi, opredeljeni pod številko 22 Smernic. Posledično toženi stranki ni bilo potrebno zatrjevati, da je ugotovljena kršitev pravil javnega naročanja vplivala oziroma bi lahko škodljivo vplivala na porabo proračunskih sredstev, saj po prepričanju pritožbenega sodišča obstoj katere izmed kršitev, ki so v tabeli v prilogi Smernic posebej opredeljene, že same po sebi implicirajo možnost škodljivega vpliva na proračunska sredstva. Za utemeljenost ugovora proti plačilu vtoževanega zneska je tako zadoščalo že zatrjevanje tožene stranke, da je finančno korekcijo izvedla na podlagi ugotovljene nepravilnosti opredeljene pod št. 22 Smernic. Še dodatno, ker tožeča stranka višini izvedene finančne korekcije niti ni substancirano ugovarjala (tožeča stranka npr. ni zatrjevala, da ugotovljeni dejanski stan ne ustreza kršitvi kot jo predvideva št. 22 Smernic oziroma, da odstotek finančne korekcije ni bil ustrezen).
Po 4. odstavku 128. člena ZJU izvršitev disciplinskega ukrepa za disciplinske kršitve zastara v dveh mesecih od dneva dokončnosti sklepa. Sklep o ugotovljeni disciplinski kršitvi tožnika z dne 24. 3. 2010 je postal dokončen 18. 5. 2010, ta rok pa se je iztekel 18. 7. 2010. Ker je bil tožniku znesek, ki predstavlja denarno kazen, odtegnjen šele 5. 8. 2010, kar je po izteku dvomesečnega roka, je tožbeni zahtevek za vrnitev odtegnjenega zneska utemeljen.
Delodajalec denarne kazni delavcu ne sme odtegniti od plače brez njegovega soglasja. Dokončen sklep o disciplinski odgovornosti in izrečeni denarni kazni je izvršilni naslov, do plačila zneska denarne kazni pa lahko delodajalec pride le v izvršilnem postopku, skladno z določbami ZIZ.