OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081996
OZ člen 102. ZPP člen 185, 185/1, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
odstop od pogodbe – negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke – razširitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ugovor zaradi pobota
Tožeča stranka je spremenila tožbo, tožena pa je spremembi nasprotovala. Sodišče o spremembi tožbe ni odločilo ne s posebnim sklepom niti takega (procesnega) sklepa ne vsebuje izpodbijana sodba. O razlogih za dopustitev spremembe tožbe tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni najti ničesar. Ker je sodišče razsodilo o tožbenem zahtevku po spremenjeni tožbi, tožena stranka utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti -
Tožnik je storil vseh pet očitanih hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s tem, ko strankam, ki so kupovale in z gotovino plačale blago, ni izdal in vročil ustreznih računov za te nakupe. V vseh očitanih primerih je tožnik po odhodu stranke posegel v odprte, še nezaključene račune in iz njih v nasprotju z navodili delodajalca (ki jih je poznal) izbrisal posamezne postavke za kupljeno blago. Te račune je nato sicer izdal, vendar niso vsebovali vseh postavk za blago, ki je bilo s strani strank dejansko kupljeno. Posledica tožnikovega ravnanja pa je bil tudi gotovinski višek v vrednosti postavk, ki jih je tožnik iz računov izbrisal in zato niso bile evidentirane. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj je prišlo zaradi tožnikovega ravnanja do popolne izgube zaupanja s strani tožene stranke.
odlog izvršbe na predlog upnika – sprememba zakona – prehodne določbe ZIZ-J – čas odloga izvršbe – ustavitev izvršbe – dovoljenost predloga za odlog
Določba 3. odstavka 82. člena ZIZ-J, na katero opozarja pritožba, je v razmerju do 1. odstavka 82. člena ZIZ-J sicer v razmerju specialne določbe do splošne določbe, vendar le v kolikor ureja sam postopek izvršbe na nepremičnine, to je izvršilnih dejanj prodaje nepremičnine in poplačila iz kupnine, urejenih v posebnem delu izvršbe na nepremičnine, ne posega pa v skupne oziroma splošne določbe ZIZ iz prvega razdelka zakona, kjer je urejen tudi odlog izvršbe.
Upnikov predlog za odlog izvršbe je zato v predmetni zadevi treba presojati po določbah ZIZ, v okviru katerih je upoštevana tudi sprememba ZIZ-J, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, vendar pa je navedene določbe uporabilo napačno. Prezrlo je namreč, da je odlog izvršbe mogoče predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le še podaljšanje že dovoljenega odloga, novega predloga za odlog izvršbe pa ne more več veljavno vložiti. Glede na navedeno je odločitev o ustavitvi izvršbe na nepremičnino preuranjena, saj je treba najprej presoditi, ali je nov predlog za odlog izvršbe sploh dovoljen.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-4, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena - skladnost dokazov - ocenjena in dejanska vsebina posameznega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga - dopolnitev izvedenskega mnenja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - obseg pritožbe
Če je spoznavno nepotrebno, potem je tudi zavrnitev dokaznega predloga po ustaljeni sodni praksi dopustna, kot je dopustno brez škode za domnevo nedolžnosti posamezno dejstvo šteti za ugotovljeno še preden je bilo o dokazanosti drugih odločeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja - likvidacija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi likvidacije
Drugo tožena stranka (prevzemnik) je v primeru varnostnikov - prevoznikov (kar sta bila tudi tožnika) odstopila od načela, da je prevzela le tiste delavce, ki so opravljali delo za prevzete naročnike, temveč je prevzela tudi tiste, ki so „delali na ruti“ naročnika, ki pogodbe z drugo toženo stranko ni sklenil. Drugo tožena stranka je torej sama odstopila od načela, da prevzame le tiste delavce, ki jih je prevzela od prvo tožene stranke skupaj z naročniki. Zato je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da delovne naloge varnostnikov - prevoznikov niso bile neposredno vezane na iste naročnike in da je zato lahko sama izbrala konkretne delavce. Drugo tožena je stranka je opravila izbiro, za katero ni imela podlage v zakonu. Ker ne gre za enakopravno obravnavo delavcev, je odločitev sodišča prve stopnje, da bi morala drugo tožena stranka prevzeti tudi tožnika, pravilna.
Drugo tožena stranka je tožnikoma podala odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi postopka redne likvidacije na podlagi 107. člena ZDR. Tožnika odpovedi pogodbe o zaposlitvi nista izpodbijala v skladu s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnikoma delovno razmerje pri drugo toženi stranki prenehalo 15. 1. 2014, pravilna.
Verodostojnost priče lahko sodišče preveri samo z ustnim zaslišanjem. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje neposredno zaslišati pričo (mladoletno A.A.) in se ne bi smelo zadovoljiti zgolj z branjem njene izpovedbe, ki jo je ta podala v drugem - predkazenskem postopku. Načelo ustnosti in neposrednosti načelno narekuje neposredno soočenje sodnika s pričo, saj si na ta način lahko ustvari neposreden oziroma verodostojen vtis o prepričljivosti oziroma neprepričljivosti izpovedovanja. Ker tovrstna procesna aktivnost v postopku ni bila opravljena, tudi iz obrazložitve sodbe prvostopnega sodišča ne more biti razvidna takšna procesna metodologija, ki bi lahko z zadostno zanesljivostjo odpravila empirični dvom o odločitvi sodišča. Zato v spornem primeru tudi ne gre le za vprašanje dokazne ocene sodišča prve stopnje, temveč za napako v procesnem pristopu pri izdelavi dokazne ocene. Dokazna ocena tako ne dosega zahtevanega procesnega standarda iz 4. člena ZPP in je to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Med podanimi razlogi dejansko ni nobenega takšnega, ki bi pojasnjeval ali utemeljeval obstoj katerega od relevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku v tem delu in ki bi utemeljil uporabo določene materialnopravne podlage za ugotovitev nastanka obravnavane služnostne pravice, izstavitve zemljiškoknjižne listine za njeno vknjižbo in prepoved bodočega poseganja tožeči stranki v to služnostno pravico, kar predstavlja kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
poškodba pri delu – padec z višine – zlom obeh petnic – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – teorija o ratio legis vzročnosti – trditveno in dokazno breme – dokazni standard pretežne verjetnosti
Opredelitev elementov (dejstev) vzročne zveze sodi v oškodovančevo trditveno in dokazno breme. Načeloma je potrebno za meritorno odločanje trditve o pravno relevantnih dejstvih dokazati tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. Vendar pa je ravno pri vprašanju vzročne zveze dokazni standard prepričanja presežen in se je v položajih, ko je dokazno breme pretežko (v primerih dokazne stiske), zlasti ko škodnega vzroka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, v praksi uveljavil dokazni standard pretežne verjetnosti.
Za padec je bil potreben dinamični odriv in ta je pretrgal vzročno zvezo med opustitvijo zaščitne ograje in škodnim dogodkom.
ZIZ člen 15, 64, 64/2, 64/3, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zavarovanje denarne terjatve - ugovor tretjega - konec postopka zavarovanja - zaznamba spora - zastavna pravica na nepremičnini - vknjižba zastavne pravice - dopusten ugovor - stroški ugovornega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški odgovora na ugovor tretjega - prepozen ugovor tretjega
Ugovor tretjega je mogoče vložiti le do konca postopka zavarovanja, ta postopek pa je bil (uspešno) končan takrat, ko je vknjižba zastavne pravice v zemljiški knjigi postala pravnomočna.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 226. ZDR člen 114, 201.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi - starejši delavec
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi uživajo le tisti delavci, ki so ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že stari 55 let in ne tisti, ki šele v teku odpovednega roka oz. v tekočem letu dosežejo to starost. ZDR-1 drugače kot ZDR opredeljuje pojem starejšega delavca, ki uživa posebno varstvo. ZDR je v 114. členu določal, da delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. ZDR je starejšega delavca opredeljeval kot delavca, ki je starejši od 55 let (201. člen ZDR). V skladu z 226. členom ZDR-1 pa je kot delavec, ki uživa posebno varstvo, izrecno opredeljen tudi delavec, ki v letu 2014 izpolni pogoj starosti 55 let. Glede na jezikovno razlago 226. člena ZDR-1 delavcu, ki je v letu 2014 izpolnil pogoj starosti 55 let, ni mogoče brez njegovega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi, dokler ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Med strankama ni sporno, da tožnik, roj. 24. 5. 1959, pogoja starosti 55 let ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 5. 5. 2014 še ni izpolnil, vendar pa ga je izpolnil v letu 2014, in sicer 19 dni po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo v skladu s 114. členom ZDR-1. Tožnik pisnega soglasja k odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podal, kar pomeni, da mu je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
SZ-1 člen 30, 30/1, 53, 53/4. SZ člen 27, 27/2. ZIZ člen 270, 270/2.
upravljanje večstanovanjske stavbe – pogodba o opravljanju upravniških storitev – aktivna legitimacija upravnika – stanovanjski stroški – stroški upravljanja in obratovanja – delitev stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – neveljavnost pogodbe – ključ delitve stroškov – pogoji za izdajo začasne odredbe
Delitev stroškov ne more temeljiti na pogodbi o medsebojnih razmerjih, ker ta ni bila veljavno sklenjena. Zato je pravilno stališče sodbe, da v takem primeru ključ delitve temelji na SZ-1 oziroma na Pravilniku, sprejetem na njegovi podlagi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0083725
OZ člen 154, 186, 186/1. ZVCP-1 člen 2, 2/2, 30, 32, 46, 46/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – nerazumno hitra vožnja v križišče – vzročna zveza – načelo zaupanja v cestnem prometu
Ker sta motorista vozila z nerazumno veliko hitrostjo (200 km/h in ob trčenju 180 km/h), kljub preglednosti ravne ceste 600 m, tožeči stranki ni moč očitati, da je sokriva za nesrečo, ker je zavila levo na neprednostno cesto. Voznik, ki zavija levo, utemeljeno pričakuje, da bo nasproti vozeče vozilo vozilo vsaj v mejah dovoljene hitrosti oziroma z ne tako enormno prekoračeno hitrostjo.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073556
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 279b. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo stroge formalne legalitete
Postopek s pogajanji brez predhodne objave ureja 29. člen ZJN-1, ki taksativno našteva primere v katerih lahko naročnik izbere ta postopek. Pri tem velja, da je uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave izjema (in ne pravilo) in jo treba kot takšno restriktivno razlagati, zanjo pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih mora utemeljiti in dokazati naročnik, tj. tožeča stranka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083716
ZPP člen 8, 14, 249, 249/1, 254. OZ člen 131, 965.
direktna tožba oškodovanca – ustavitev postopka o prekršku – vezanost pravdnega sodišča na odločitev prekrškovnega sodišča – dokazovanje z izvedencem – izvedensko mnenje – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – zaslišanje izvedenca – nagrada izvedenca – pravica izvedenca do nagrade – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
V drugem postopku pridobljeno izvedensko mnenje je lahko v pravdnem postopku dokaz le, če stranki s tem soglašata. Če ne, se lahko mnenje izvedenca iz drugega postopka upošteva le v okviru trditvene podlage strank.
Izvedenec ima po 1. odstavku 249. člena ZPP pravico do nagrade za opravljeno izvedensko delo. Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja na to pravico izvedenca ne vpliva.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073555
ZJN, člen 2, 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3, ZPP, člen 7, 7/1, 212, OZ, člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih opravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka.
Zgolj zato, ker neko ravnanje v ZJN-2 ni pokrito s pravno normo, še ne pomeni, da je tudi dopustno. Prav nasprotno: nedorečenost oziroma praznino je potrebno razlagati v luči temeljnih načel javnega naročanja (v konkretnem primeru zlasti načela transparentnosti in načela enakega obravnavanja ponudnikov), obstoječe sodne prakse ter relevantnih predpisov EU. Prav njihova vsebina pa jasno pove, da sprememba pogodbenih strank, pomeni bistveno spremembo javnega naročila in s tem potrebno po izvedbi novega (pravilnega) postopka javnega naročila.
Tožena stranka je tako imela pred izdajo sklepa stečajnega sodišča obligacijski zahtevek zoper tožečo stranko na vrnitev depozitov, torej veljavno pravno podlago za vračilo depozitov in je ta pravna podlaga obstajala tudi po razveljavitvi sklepa stečajnega sodišča, kakor to utemeljeno pritožbeno navaja tožena stranka. Dejstvo, da je tožeča stranka to svojo obveznost po vračilu depozitov izpolnila na podlagi izdanega sklepa stečajnega sodišča in da je bil ta sklep razveljavljen, na obstoj pravne podlage, kot ta izhaja iz pogodbenega razmerja, ne more imeti vpliva. S tem, ko je tožeča stranka toženi stranki deponirana sredstva vrnila, je tako izpolnila le svojo obveznost iz okvirne pogodbe in na njeni podlagi sklenjenih depozitnih poslov, torej je izpolnila le dolgovano obveznost, zato ne more biti govora o kakšnem neutemeljenem premiku premoženja zaradi katerega bi bila obogatena ena in prikrajšana druga stranka, kar je predpostavka za nastanek zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve.
Razveljavljen sklep je bil le sredstvo prisile, ne pa pravna podlaga obveznosti tožeče stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je v podani izredni odpovedi tožnici (članici kabinskega osebja) očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da na določeni relaciji ni izvajala prodaje določenih komercialnih artiklov (6 zavojev cigaret) potnikom na letalu, temveč je odplombirala voziček z artikli in beležila prodajo potnikom, čeprav je te cigarete vzela sama ter tega blaga ob carinski kontroli ni predložila carinskemu organu. Ker tožena stranka očitanih kršitev ni dokazala, ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
OZ člen 190, 198, 347, 347/1, 348, 348/1. ZPP člen 154, 154/2, 216, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – uporabnina – neprivolitev v prikrajšanje – zastaranje – občasna terjatev – ugovor zastaranja – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – pobotni ugovor – prosti preudarek
Uporabnina, torej terjatev iz naslova neupravičene obogatitve, ni občasna terjatev. Gre za neposlovno obveznost, ki že po naravi ne more biti redna, občasna, čeprav je njena višina obračunana glede na mesečna časovna obdobja.
Če je (stranka) ugovarjala zastaranje glavne terjatve, je v tem ugovoru obsežen tudi ugovor zastaranja obresti.
objektivna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti – delovni stroj – nevarna stvar – odpeta varovala mehanskega priklopa bagerske roke na stroju
Ugotovitev, da je neupoštevanje pravilnega zaporedja faz imelo za posledico, da je bagerska roka s konstrukcijo in komandno ploščo pritisnila v kabino in tožniku stisnila nogo (v smeri navznoter), tako, da je (zaradi pomanjkanja prostora) ostal vkleščen, dokler mu ni pomagal sodelavec, da je zamenjava faz povzročila drugačno delovanje stroja od predvidenega in poškodbo, tj. stisnjenje v srednjem delu levega kolena, vzbuja dvom v pravilnost zaključka sodbe, da predmetni stroj ne ustreza standardu nevarne stvari. Glede na ugotovljen način delovanja iz delovnega stroja izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne. V primeru napake (nepravilna izvedba odklopa bagerske roke) pride do poškodbe, preden jo oškodovanec lahko popravi.