nepremoženjska in premoženjska škoda - zavarovalna pogodba - dogovorjena zavarovalna vsota - odbitna franšiza - višina denarne odškodnine
Toženka nadalje pravilno uveljavlja, da je tožnik na podlagi Splošnih pogojev, ki veljajo za sklenjeno zavarovalno pogodbo, pri vsakem zavarovalnem primeru udeležen z odbitno franšizo, ki znaša 10 % od odškodnine (deveti odstavek 54. člena Splošnih pogojev), zaradi česar bi moralo prvostopenjsko sodišče pri dosoji odškodnine upoštevati tudi 10 % odbitno franšizo, ki glede na dosojeni znesek odškodnine znese 1.761,97 EUR.
Prvi pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe je verjetnost obstoja terjatve tožnika. Verjetnost je tista stopnja materialne resnice, ko so razlogi, ki govore v prid določenega dejstva, močnejši od tistih, ki govore proti njegovemu obstoju.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - milejši ukrep - trajanje ukrepa - predčasni odpust - rok za podajo predloga
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da sodišče ni preverilo, ali bi bilo nasprotnemu udeležencu mogoče zagotoviti druge – blažje oblike pomoči (zdravljenje na odprtem oddelku, ambulantno zdravljenje ali v nadzorovani ambulanti). Tudi v zvezi s tem je treba opozoriti na okoliščino, da je nujnost nadaljnjega zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom izhajala že iz predloga psihiatrične bolnišnice, ki trenutno že izvaja tako obliko zdravljenja na podlagi prejšnjega sklepa sodišča. To dopušča oceno, da druge – milejše oblike pomoči za nasprotnega udeleženca trenutno še vedno niso primerne. Oporo za tak zaključek je imelo sodišče prve stopnje tudi v jasnem in strokovno argumentiranem izvedeniškem mnenju, ki mu pritožnica ni nasprotovala. Iz njega namreč izhaja, da nasprotni udeleženec kljub že izvedenemu zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom še vedno potrebuje stalni nadzor, saj gre za bolj trdovratno fazo bolezni, kot je to običajno.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - podaljšanje pridržanja v psihiatrični zdravstveni organizaciji - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici - hujše ogrožanje lastnega zdravja - druge oblike zdravljenja - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zloraba instituta - pravica do socialne varnosti - pravica do zdravstvenega varstva
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil udeleženec na zdravljenje sprejet 18.6.2020, napačno pa zaključilo, da je bil predlog za podaljšanje podan prepozno in zato predlog psihiatrične bolnišnice štelo za nov predlog ter uvedlo nov postopek o zadržanju, ter ga vodilo na osnovi določil o sprejemu na zdravljenje v nujnih primerih (53. člen ZDZdr in naslednji). Ker je večina določb ZDZdr o postopku v primeru sprejema na zdravljenje na podlagi predloga (40. člen in naslednji) identičnih z odločbami o sprejemu na zdravljenje v nujnih primerih (53. člen ZDZdr in naslednji), pri vodenju postopka ni bilo napak ali pomanjkljivosti.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - neplačilo zavarovalnine - razdrtje pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
Pravno stališče toženke, da zavarovanec ni dolžan plačati premije za obdobje, za katero nima zavarovalnega kritja, drži. To pomeni, da bi morala tožnica, če bi toženka plačala premije skladno s pozivi z dne 27. 12. 2016 in bi prišlo do škodnega dogodka v 24 urah po plačilu, toženki izplačati vso zavarovano škodo. Ker pa ni prišlo niti do škodnega dogodka, niti toženka ni plačala zapadlih premij, je njeno pritožbeno poudarjanje načela enake vrednosti terjatev za odločitev o pritožbi nepomembno.
plačilo preživnine - odmera preživnine - družinski standard - premoženjsko stanje staršev - potrebe otroka - večje potrebe otroka - kritje otrokovih potreb - darilo - matematična operacija
Ugotavljanje preživninskih potreb upravičencev ni natančna matematična operacija, temveč skuša sodišče, upoštevajoč izvedene dokaze, življenjski standard družine in splošno znana dejstva o življenjskih stroških, določiti ustrezen znesek, ki bo primeren za dolgoročno kritje potreb preživninskih upravičencev ob približno enakih zmožnostih preživninskih zavezancev.
Nakup kolesa, občasna žepnina ali pokritje telefonskega računa, ki v stroških preživljanja sploh ni posebej upoštevan, brez dogovora s tožnico, ne predstavljajo plačila za potrebno kritje vsakomesečnih stroškov preživljanja. Enako velja tudi za jesenski nakup oblačil, za katerega toženec ni izkazal, da bi ga opravil sam, ampak je sodišče štelo, da predstavlja babičino darilo vnukom in da ga je kot takega razumela tudi tožnica, ko se je za naklonitev zahvalila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00038730
ZPP člen 343, 343/3, 351, 351/1. ZKP člen 217, 220, 220/1. KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 186, 186/5. ZOPNI člen 21.
odškodninska odgovornost zaradi ravnanja državnega organa - protipravnost delovanja državnih organov - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - zaseg vozila - zaseg predmeta - nemožnost uporabe vozila - zmanjšanje vrednosti vozila - neprimerno skladiščenje vozila - neustrezna hramba zaseženega avtomobila - hramba zaseženega vozila - odvzem premoženjske koristi - hišna preiskava - omejevalni ukrep - poseg v lastninsko pravico - dopustnost ukrepov - lastništvo osebnega avtomobila - prometno dovoljenje - javna listina - pravno naziranje - neprerekana dejstva - stranski intervenient - delna sodba - objektivne meje pravnomočnosti - pravni interes za pritožbo
Okoliščina (spornost lastništva) je pomenila, da je obstajala, dokler se vprašanje lastništva avta ni dokončno in zanesljivo razčistilo, tudi pravna podlaga za zaseg vozila – ne kot dokaz v kazenskem postopku, temveč kot predmet, ki bi ga bilo treba morebiti odvzeti v skladu s 74. in 75. členom KZ-1 ali pa na podlagi ZOPNI.
gospodarski spor majhne vrednosti - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - veljavnost odpovedi pogodbe
Za presojo, da je pogodba o upravljanju nehala veljati, ni bistveno, da se je pod dopis o odpovedi pogodbe o upravljanju podpisala C. C. kot pooblaščenka etažnih lastnikov poslovne stavbe D. in K., pač pa večina, s katero je bila izglasovana ta odpoved.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpolnitev v določenem roku kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - pravica do reparacije
V obravnavani zadevi je bil glede na naravo posla čas izpolnitve bistven element posla (nastop Božička za otroke pred božičem). OZ v prvem odstavku 104. člena določa, da je v primerih, ko je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe in je dolžnik v tem roku ne izpolni, pogodba razvezana po samem zakonu. S tem, ko toženec dogovorjenega dne ni izvedel svojega dogovorjenega nastopa, je bila pogodba med strankama po zakonu razvezana. Ker z razvezo odpade podlaga za izpolnitev, ni podlage za to, da prejemnik (delno) izpolnitev obdrži. Nastanek reparacijske obveznosti po drugem odstavku 111. člena OZ (v konkretni zadevi toženca) je objektivna posledica razveze pogodbe.
motenjski spor - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji - nastanek težko nadomestljive škode - trditveno breme
V konkretnem primeru so popolnoma izostale trditve tožnika glede izpolnjenosti pogoja reverzibilnosti, po katerem mora biti učinek začasne odredbe odpravljiv, kar pomeni, da mora upnik izkazati tudi možnost vzpostavitve v prejšnje stanje v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka. Tožnik trditev v tej smeri ni zmogel niti v predlogu za izdajo začasne odredbe niti v pritožbi. V predlogu, s katerim je zahteval prepustitev posesti, je podajal le navedbe o izpolnjenosti pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ in vzpostavitve prejšnjega stanja ni niti omenil. V pritožbi sicer omenja možnost vzpostavitve prejšnjega stanja, a gre za povsem pavšalno dikcijo, ki je zopet podkrepljena le s trditvami v smeri izpolnjenosti pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ (da toženka stanovanje oddaja v najem zaradi pridobivanja dodatnega dohodka; da ne bo utrpela nobene škode, če bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno, saj ji bo tožnik za čas postopka dolžan plačati najemnino) in z zmotnim stališčem, da predstavlja za toženko vzpostavitev prejšnjega stanja plačilo najemnine s strani tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037542
ZPP člen 2, 2/1, 212. OZ člen 921, 949, 949/1.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - strojelomno zavarovanje - obseg kritja - odbitek - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - splošni pogoji - pogodbeno materialno pravo - ugotavljanje pogodbenega prava - iura novit curia - trditveno breme
Iz navedb tožene stranke izhaja, da je podala ugovor v smislu tretjega odstavka 5. člena Splošnih pogojev - torej ugovor znižanja zavarovalnine zaradi tehničnih izboljšav stroja ne pa tudi ugovora znižanja zavarovalnine zaradi obrabe, starosti in ekonomske ali tehnične zastarelosti po 2. točki prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev. Tožena stranka se v svojih vlogah ni niti enkrat sklicevala na določilo 2. točke prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev niti ni podala nobenih konkretnih trditev o pravno odločilnih dejstvih povezanih z obrabo, starostjo in ekonomsko ali tehnično zastarelostjo. Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenega zahtevka ali ugovora. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je odločilo, da je tožena stranka upravičena do odbitka 30 odstotkov zavarovalnine zaradi obrabe, starosti in ekonomske ali tehnične zastarelosti kršilo določila pravdnega postopka (odločitev mimo trditev strank).
Pogodbenega materialnega prava sodišče namreč ni dolžno poznati po uradni dolžnosti in ga lahko uporabi le v mejah, v katerih se nanj sklicujejo pravdne stranke, pri čemer vsebino konkretnih pravil, ki sta jih pogodbeni stranki določili s sklenitvijo pogodbe, sodišče ugotavlja po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - prepoved približevanja - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - poskus uboja - odvrnitev hujših posledic ali grozeče nasilje - zdravljenje alkoholizma - zavrnitev ugovora - načelo kontradiktornosti postopka - vpogled v kazenski spis - kazenski postopek v teku - prepozno vložena vloga - pravica do izjave - dokazna ocena - stroški postopka - odločanje po prostem preudarku - brezplačna pravna pomoč - slabo premoženjsko stanje
Postopek za izrek ukrepov po ZPND je bil potreben (dokazano je bilo, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal nasilje), predlagateljica je v postopku uspela, predvsem pa ravnanja nasprotnega udeleženca, s katerimi je kršil ukrepe, potrjujejo, da mu je sodišče utemeljeno naložilo, da mora plačati vse stroške postopka, ki so nastali z zastopanjem predlagateljice, kljub njegovemu izkazanemu šibkemu premoženjskemu stanju.
Nato pa spisovno gradivo izkazuje, da je po napovedi obdolženčeve pritožbe z dne 11. 6. 2020 sodišče prve stopnje izdelalo sodbo z obrazložitvijo, ki jo je 24. 6. 2020 vročalo obdolžencu, istega dne pa je na spletni strani Najdi. si pridobilo še podatek o trajanju poti iz začetne točke ... in do končne točke .... Takšno poslovanje sodišča v zvezi z dokazi, ki so za obdolženca obremenilni pa je nepravilno, saj obdolženec s tako ugotovitvijo sodišča o časovnem trajanju poti z avtomobilom ni bil seznanjen, ker mu izpis teh podatkov ob zaslišanju 15. 5. 2020 in vse do odločitve prvega sodišča (4. 6. 2020) ni bil predočen, da bi se o taki ugotovitvi, na kateri je med drugim prvo sodišče gradilo tudi svojo odločitev, lahko izjasnil. Zato je to storil šele v pritožbenih navedbah, ko navaja, da pa sodišče ob pribavi tega podatka, torej časovnice poti od ... do ... ni upoštevalo postanka za cigaret pavzo in tudi časa za ponovno cigaret pavzo ob samem prihodu na sedež družbe S. G., pa do začetka sestanka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00036826
ZP-1 člen 23, 23/2, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe - relevantne okoliščine
Iz besedila drugega odstavka člena 202. e ZP-1 torej jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nima več nobene možnosti tehtanja, ali naj odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti kljub okoliščinam, ki jih morebiti ob preklicu izkazuje storilec, kot je to tudi v obravnavanem primeru.
Vse te okoliščine, ki pa jih storilec v pritožbenih navedbah znova izpostavlja ob sicer kritičnem odnosu do ravnanja z dne 29. 2. 2020, ki ga obžaluje, pa so okoliščine, k jih je že prvo sodišče presojalo v zvezi z odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko je storilcu kljub doseženih 18 KT dalo še eno priložnost, da obdrži veljavnost vozniškega dovoljenja.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - merilo krivde
Vsebinska presoja predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zaključek o neupravičenosti zatrjevanih razlogov za zamudo narekuje zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje in ne njegovo zavrženje kot nedovoljenega.
Za odpravo morebitnih nezakonitosti v sodnih postopkih so strankam na voljo pravna sredstva, ki jih morajo uveljavljati v zato predvidenih rokih. Morebitne nezakonitosti so namreč kvečjemu vzrok (povod) za aktivna in pravočasna procesna dejanja strank, ne pa ″upravičen vzrok″ za zamudo stranke s procesnim dejanjem.
Upravičenost oziroma neupravičenost zamude v zvezi s predlogi za vrnitev v prejšnje stanje se presoja po merilih krivde. Pri tem je vrnitev v prejšnje stanje mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Le nezakrivljeno ravnanje stranke oziroma njenega pooblaščenca (saj je krivda odvetnika stranke izenačena s krivdo stranke) ob dogodkih resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Iz izpodbijanega sklepa v nasprotju s pritožbenimi navedbami izhajajo vse obligatorne sestavine, ki jih citirana zakonska določba terja za odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeno torej pomeni, da se ta postopek začne po uradni dolžnosti, torej na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence KT, ki pristojno sodišče tudi obvesti o tem, da je posamezni storilec dosegel oz. presegel število KT, ki je podlaga za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato se v takih postopkih v nasprotju s pritožbenimi navedbami, ki sodišču očitajo odsotnost kontradiktornosti, ne vročajo znova odločbe, na podlagi katerih je prišlo do vpisa KT v skupno evidenco KT pri MPRS.
pravna oseba - sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev - pavšalne pritožbene navedbe - napačen pravni pouk
Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zelo konkretno pojasnilo stanje poslovnih prostorov, pritožnica pa ni ponudila nobenega konkretnega argumenta, ki bi ovrgel pravilnost presoje sodišča prve stopnje (v primerjavi z ugotovitvami sodišča prve stopnje so ravno pritožbene navedbe tožene stranke pavšalne).
Tožena stranka je kot prosilec dolžna s konkretnimi dokazi dokazati svoje navedbe o nezmožnosti plačila sodne takse, česar pa v obravnavani zadevi ni uspela dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00035846
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 921, 965, 965/1. ZPP člen 7, 212, 214, 286, 286/4, 302, 337, 337/1.
škoda zaradi odklopa elektrike - napoved - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - odškodninska odgovornost zavarovanca - neposlovna odškodninska odgovornost - nesporna dejstva - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - trditveno breme - pomanjkljive trditve - konkretizacija navedb - dokaz v informativne namene - mejni prag zadostne verjetnosti - protipravnost - objektivna predvidljivost posledice - preventivna vloga odškodninskega prava - krivda - malomarnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - prekluzija navedb - nov začetek glavne obravnave - nedopustne pritožbene novote
Pri neposlovni odškodninski odgovornosti je protipravno ravnanje vsako ravnanje (aktivno ravnanje ali opustitev), katerega objektivno predvidljiva (čeprav ne nujno najbolj pogosta) posledica je nastanek škode, pri čemer je potrebno izhajati iz okoliščin konkretnega primera.
S tem ko oškodovanec (kot v obravnavanem primeru) dokaže vzročno zvezo med ravnanjem odgovorne osebe in škodnim dogodkom, hkrati z zadostno verjetnostjo dokaže tudi, da ima to ravnanje značilnost ravnanja, ki utegne drugemu povzročiti škodo, torej protipravnega ravnanja kot predpostavke odškodninske odgovornosti.
Na področju poklicnega (profesionalnega) udejstvovanja se profesionalna skrbnost presoja po pravilih stroke, ki veljajo na tem področju. Dolžnost predvideti negativne posledice določenega ravnanja, ki je v zvezi s poklicnim udejstvovanjem profesionalne osebe, je tako rekoč izenačena z objektivno predvidljivostjo teh posledic. Vse negativne posledice profesionalnega udejstvovanja namreč spadajo v notranjo sfero profesionalne osebe.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - kontrolni zdravstveni pregled - rok za vložitev predloga - nastop pravnomočnosti - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS
Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pritožniku pojasnjuje, da so njegove dileme v zvezi s težavami pri pridobitvi omenjenega zdravniškega spričevala v tem trenutku preuranjene, kajti izpodbijani sklep še sploh ni postal pravnomočen, kajti v skladu z drugim odstavkom člena 199 ZP-1 nastopi pravnomočnosti šele z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva, torej v konkretnem primeru pritožniku. Ker torej pravnomočnost še ni nastopila, je preuranjena bojazen pritožnika, da bo zamudil 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.