postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - delna poslovna sposobnost - dokaz s sodnim izvedencem - zdravstveno stanje - obstoj razlogov za odvzem - ovira za vrnitev
Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost, sodišče odloči o delni ali popolni vrnitvi poslovne sposobnosti (54. člen ZNP).
Odločilen je odgovor na vprašanje, ali so razlogi, zaradi katerih je bila nasprotnemu udeležencu delno odvzeta poslovna sposobnost, prenehali, torej ali se je njegovo zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da se bo v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, lahko obvladal.
Okoliščine, ki so utemeljevale neposredno nevarnost ogrožanja pravic in interesov nasprotnega udeleženca, zaradi česar mu je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, niso prenehale.
Ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca izboljšalo v takšni meri, da bi se lahko obvladal v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, je prvo sodišče pravilno ugotavljalo s pomočjo izvedenca medicinske stroke kot neodvisnim strokovnjakom, saj samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. Le izvedenec psihiatrične stroke je namreč tisti, ki ima znanje, da na podlagi medicinske dokumentacije in osebnega pregleda in podatkov kritično presodi zbrano gradivo in oceni zmožnost osebe za razsojanje.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršilni naslov - izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu - razlaga izvršilnega naslova
Drži sicer ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je dolžnik po izvršilnem naslovu dolžan železne palice, plastično ograjo in tablo z gradbenimi opozorili odstraniti tako, da bo upnici omogočena posest, uporaba in uživanje asfaltirane poti v širini najmanj 3 do 5 metrov in da je 4,18 metrov, kolikor so sedaj odmaknjene navedene stvari (te ugotovitve pritožba ne izpodbija), znotraj tega razpona. Vendar pa tudi po presoji višjega sodišča izvršilnega naslova ni mogoče razlagati na način, da za pravilno izpolnitev obveznosti nujno zadostuje že, da so palice, ograja in tabla od skladišča odmaknjene kolikor koli v širini med 3 in 5 metri, ne glede na to, za kateri del asfaltirane poti gre. Iz izreka in razlogov izvršilnega naslova (23. točka) namreč jasno izhaja, da mora biti pot na najširšem delu, namenjenem zavijanju vozil, široka 5 metrov. Pri tem je treba upoštevati, da je namen izvršilnega naslova omogočiti upnici uporabo in uživanje asfaltirane poti za dostop in zavijanje z vsemi vozili, drugimi prevoznimi sredstvi in stroji na nepremičnino z ID znakom 001 ter puščanje takih vozil upnice na nepremičnini dolžnika ID znak 002 pred objektom skladišča. Da bi bil ta cilj dosežen, mora biti tako na najširšem delu pot široka 5 metrov in ne manj, zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je dolžnik že s tem, ko je stvari odmaknil na razdaljo 4,18 metrov, izpolnil svojo obveznost. To namreč za celotno asfaltirano pot ne drži oziroma ne drži za tisti najširši del poti, namenjen zavijanju vozil.
ZPP člen 7, 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 26. ZJZP člen 31. Odlok o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Gospodarske cone Todraž (2007) člen 6.
Tožeča stranka neupravičeno enači oblastno ravnanje tožene stranke pri sprejemu in izdaji Odloka in civilnopravno razmerje pravdnih strank, v katerega sta vstopili s sklenitvijo Koncesijske pogodbe. Vrhovno sodišče je potrdilo, da akti, ki jih lokalna skupnost sprejme v okviru svoje oblasti, ne morejo biti podlaga civilnopravnega razmerja. Ko občina dejanja izvršuje v okviru svoje oblasti kot v tem primeru, je že pojmovno izključeno civilnopravno razmerje, ki temelji na enakovrednem položaju v njem udeleženih subjektov.
Navedeno stališče Vrhovnega sodišča po presoji višjega sodišča utemeljuje pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da bi v primeru, ko bi tožena stranka prevzela obveznost zagotovitve priključitve uporabnikov na omrežje v razmerju do svojega pogodbenega partnerja - tožeče stranke, stranki to obveznost morali izrecno opredeliti v Koncesijski pogodbi. Takšne vsebine Koncesijska pogodba nima, Odlok pa v spornem 6. členu ni posamični akt, ki bi urejal posamično razmerje med pravdnima strankama.
ZIZ člen 1, 17, 17/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5, 71. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 344, 378, 378/2. ZN člen 4, 23. ZVPot člen 27a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 6, 6/1, 7, 7/1, 8.
neposredno izvršljiv notarski zapis - kredit v CHF - valutna klavzula - načelo formalne legalitete - varstvo potrošnikov - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - preizkus po uradni dolžnosti - odlog izvršbe - zavrnitev dokaznega predloga - obrestna mera zamudnih obresti - zastaranje pogodbenih obresti - hipoteka
Zaradi načela stroge formalne legalitete izvršilno sodišče v ugovornem postopku ni dolžno opraviti preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi in moralo ter ni dolžno opraviti presoje prava EU glede vprašanja, ali gre za nedopusten pogodbeni pogoj. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in upniku na tej podlagi z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ugovorni razlog v izvršilnem postopku predstavlja šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo, ugotavljanju le-tega pa je namenjena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Tudi odločba Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-407/18 Aleš Kuhar in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d.d. z dne 26. 6. 1019 ne terja uradnega preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi že v okviru odločitve o ugovoru, temveč zahteva le učinkovito možnost odloga izvršbe, kadar sodišče na predolg dolžnika ali po uradni dolžnosti ugotovi nepoštene pogodbene pogoje v smislu navedene direktive. S tem, ko navedeno presojo opravi sodišče v okviru odločitve o odlogu izvršbe, niso zmanjšane možnosti varstva pravnih dobrin oziroma procesnih pravic potrošnika kot šibkejše stranke, saj ta lahko svoje pravice učinkovito in zavezujoče zavaruje v pravdnem postopku, medtem pa izvršba za izterjavo (sporne) terjatve ne teče.
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi, med drugim tudi, če naj bi se z njimi ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - končanje postopka
Ker stečajne mase ni, postopek odpusta obveznosti pa je pravnomočno končan, ni zakonsko utemeljenega razloga za nadaljevanje postopka osebnega stečaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00036651
ZNP člen 123, 123/2. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZIZ člen 15, 178, 236. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 70.
sklep o delitvi solastnine - nepravdni postopek - izvršilni postopek - prodaja stvari po določbah ZIZ - predlog upnika za prodajo - predlog dolžnika za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - zaslišanje stranke - neizvedba dokaza - dolžnikova pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni učinek pravnomočnosti odločbe
Skladno z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 12. 1990 se v postopku za delitev stvari tudi po poteku 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP prodaja na predlog vsakega udeleženca opravi v nepravdnem in ne v izvršilnem postopku. To izhaja že iz samega besedila 123. člena ZNP, ki govori o nadaljevanju postopka, ki je že tekel, in je tudi v skladu z načelom smotrnosti postopka. V konkretnem primeru bi se zato o upnikovem predlogu za razdelitev stvari s prodajo moralo odločati v nepravdnem postopku. Vendar pa je treba upoštevati, da je sedaj sklep o izvršbi in tudi sklep o ugovoru že izdan oziroma da je že bila izdana odločba o glavni stvari, posledično pa je procesna kršitev glede vrste postopka postala brezpredmetna.
Po drugem odstavku 123. člena ZNP lahko vsak udeleženec predlaga prodajo stvari po določbah zakona o izvršilnem postopku (sedaj zakona o izvršbi in zavarovanju) o razdelitvi stvari po preteku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o razdelitvi nepremičnine. Glede na takšno jasno in nedvoumno zakonsko določbo je po presoji višjega sodišča 30-dnevni rok za podajo predloga za prodajo stvari po določbah zakona o izvršbi in zavarovanju vezan na pravnomočnost in ne na izvršljivost sklepa o razdelitvi stvari.
Pravilna je tudi odločitev o predlogu za odlog izvršbe, saj dolžnik ni izkazal vseh kumulativno predpisanih pogojev za odlog iz prvega odstavka 71. člena ZIZ oziroma tega, da bi mu s prodajo nepremičnine nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, večja od škode, ki bi z odlogom prodaje nastala upniku. V pritožbi dolžnik niti ne izpodbija ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da konkretna nepremičnina ni njegov dom oziroma da mu ni nujno potrebna za prebivanje. Pač pa dolžnik poudarja, da je na nepremičnino čustveno navezan in da je zato že v nepravdnem postopku predlagal, da se mu nepremičnina dodeli v izključno last. S tem v zvezi višje sodišče pojasnjuje, da je bilo v nepravdnem postopku pravnomočno odločeno, da se opravi klasična civilna delitev nepremičnine in ne, da se nepremičnina dodeli v izključno last dolžniku. V tem izvršilnem postopku se pravnomočni sklep nepravdnega sodišča le izvršuje in že zato dolžnik z argumentom, da je čustveno navezan na nepremičnino in da ni nobene druge primerljive nepremičnine na trgu, ki bi lahko nadomestila konkretno nepremičnino, ki se bo prodala, ne more uspeti. Če bi takim dolžnikovim navedbam sledili, bi s tem dejansko obšli pravnomočni sklep nepravdnega sodišča.
določitev stikov med staršem in otrokom - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - nastanitev v rejniški družini
Pri ureditvi stikov med otrokom in staršem je treba v prvi vrsti upoštevati otrokove koristi, ne pa želje staršev.
A. je že od januarja 2011 nameščen v rejniški družini, v svojem okolju se dobro počuti in v svojem razvoju dobro napreduje. Skozi daljše obdobje je rejniška družina postala A. dom in njegovo primarno okolje. Za svoj razvoj potrebuje urejene in stabilne razmere, kar mu omogoča življenje v rejniški družini, tem okoliščinam pa mora biti glede na ugotovljena dejstva prilagojen tudi režim stikov s predlagateljem.
ZPP člen 116, 277, 318, 318/1, 318/1-1. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
vročitev tožbe - pravilna vročitev tožbe - odgovor na tožbo - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - uporaba jezika stranke - kršitev pravil o vročanju - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - zamudna sodba
Pravna posledica zamude z odgovorom je, da je stranka prekludirana v procesni pravici, da na tožbo odgovori. Če odgovori, vendar prepozno, sodišče odgovora ne zavrže, temveč ga ne upošteva in izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji. Kršitev pravil o vročanju ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Uredba 1393/2007 zagotavlja stranki pravico do sodelovanja v postopku tako, da ji daje pravico zavrniti sprejem pisanja, ki je prvo v postopku, če ni sestavljeno v jeziku, ki ga razume ali v uradnem jeziku kraja vročitve, oziroma mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov.
predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - nasilje nad otrokom - fizično nasilje - odvzem pravice do stikov z otrokom - prepoved stikov z otrokom - prepoved približevanja - dokazni standard mejne verjetnosti - otrokova korist
V skladu z uveljavljeno sodno prakso je treba pri izdaji začasne odredbe o sporih iz razmerij med starši in otroki upoštevati izključno otrokovo korist. Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da sodišče v tem postopku odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - namen zakona - pojem nasilja v družini - sporazum o načinu uporabe stvari - konfliktnost med starši - neplačevanje preživnine - ekonomsko nasilje - stroški postopka - porazdelitev stroškov
Namen ZPND ni v tem, da se z ukrepi rešujejo konfliktni odnosi med partnerjema, h katerim prispevata oba (nekdanja) partnerja, ampak da se s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtvam družinskega nasilja. Partnerska in družinska razmerja, posebej ob razpadu življenjske skupnosti, so po naravi stvari tudi konfliktna. Zato ob odločanju o predlogu za izrek ukrepov po ZPND ni relevantno zgolj vprašanje, ali določena ravnanja predstavljajo nasilje v objektiviziranem smislu ali ne, ampak, ali predstavljajo takšno nasilje, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Le tedaj je tak poseg utemeljen. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.
Med pravdnima strankama je obstajal nesporazum glede podlage, ki ga je mogoče objektivno opravičiti, že s tem, da sta bili (obe) pravdni stranki v zmoti glede podlage. Čeprav si je pogoj, da je prodajalec lastnik stvari že v trenutku sklenitve pogodbe, težko predstavljati kot kavzo, ker objektivna kavza tega ne zahteva, saj lahko do uspeha prodaje pride tudi tako, da prodajalec kasneje pridobi lastninsko pravico, pa okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je subjektivna kavza bistveni element celotnega dogovora.
Tožnica zahteva, da toženec plača zakonske zamudne obresti od dneva plačila kupnine, toženec pa nasprotno trdi, da je zahtevek v tem delu lahko utemeljen le od dneva vložitve tožbe. Na tožnici je bilo dokazno breme, da dokaže nepoštenost ravnanja toženca ob sklenitvi pogodbe, kar pomeni, da je bilo na tožnici dokazno breme, da dokaže, da je toženec ob sklenitvi pogodbe vedel, da ni lastnik nepremičnine.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - nepopolna pritožba - podpis pritožnika
Pritožbeno sodišče je z vpogledom v zapis in besedilo pritožbe in ovojnice ugotovilo, da je pritožba zapisana v rokopisni pisavi pritožnika, v takšni pa je tudi na ovojnici, v kateri je bila sama pritožba, zapisano ime in priimek ter naslov nasprotnega udeleženca. V sami vsebini pritožbe je ob zapisu imena nasprotnega udeleženca zapisano tudi njegovo nasprotovanje odločitvi o pošiljanju v dom oziroma v socialno varstveni zavod. Takšne okoliščine zapisane pritožbe pa v predmetnem postopku, v katerem je sodišču naložena še posebna skrb za varstvo pravic in pravnih interesov oseb z motnjami ali težavami v duševnem zdravju (drugi odstavek 6. člena ZNP-1), dopuščajo zaključek, da pritožba nasprotnega udeleženca z dne 29. 6. 2020 vsebuje lastnoročni podpis nasprotnega udeleženca kot njenega vlagatelja.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - milejši ukrep - trajanje ukrepa - predčasni odpust - rok za podajo predloga
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da sodišče ni preverilo, ali bi bilo nasprotnemu udeležencu mogoče zagotoviti druge – blažje oblike pomoči (zdravljenje na odprtem oddelku, ambulantno zdravljenje ali v nadzorovani ambulanti). Tudi v zvezi s tem je treba opozoriti na okoliščino, da je nujnost nadaljnjega zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom izhajala že iz predloga psihiatrične bolnišnice, ki trenutno že izvaja tako obliko zdravljenja na podlagi prejšnjega sklepa sodišča. To dopušča oceno, da druge – milejše oblike pomoči za nasprotnega udeleženca trenutno še vedno niso primerne. Oporo za tak zaključek je imelo sodišče prve stopnje tudi v jasnem in strokovno argumentiranem izvedeniškem mnenju, ki mu pritožnica ni nasprotovala. Iz njega namreč izhaja, da nasprotni udeleženec kljub že izvedenemu zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom še vedno potrebuje stalni nadzor, saj gre za bolj trdovratno fazo bolezni, kot je to običajno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00038730
ZPP člen 343, 343/3, 351, 351/1. ZKP člen 217, 220, 220/1. KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 186, 186/5. ZOPNI člen 21.
odškodninska odgovornost zaradi ravnanja državnega organa - protipravnost delovanja državnih organov - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - zaseg vozila - zaseg predmeta - nemožnost uporabe vozila - zmanjšanje vrednosti vozila - neprimerno skladiščenje vozila - neustrezna hramba zaseženega avtomobila - hramba zaseženega vozila - odvzem premoženjske koristi - hišna preiskava - omejevalni ukrep - poseg v lastninsko pravico - dopustnost ukrepov - lastništvo osebnega avtomobila - prometno dovoljenje - javna listina - pravno naziranje - neprerekana dejstva - stranski intervenient - delna sodba - objektivne meje pravnomočnosti - pravni interes za pritožbo
Okoliščina (spornost lastništva) je pomenila, da je obstajala, dokler se vprašanje lastništva avta ni dokončno in zanesljivo razčistilo, tudi pravna podlaga za zaseg vozila – ne kot dokaz v kazenskem postopku, temveč kot predmet, ki bi ga bilo treba morebiti odvzeti v skladu s 74. in 75. členom KZ-1 ali pa na podlagi ZOPNI.
prekinitev pravdnega postopka - ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja - reševanje predhodnega vprašanja - najemna pogodba - spor o obstoju najemnega razmerja - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - tožba za sklenitev najemne pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - združitev pravd v skupno obravnavanje - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - pridržanje odločitve o pravdnih stroških
Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe o pravici ali pravnem razmerju, o katerih je bilo v nekem drugem postopku odločeno kot o glavnem vprašanju (objektivne meje vezanosti). Vezanost na predhodno vprašanje ne more zajemati ugotovitev v obrazložitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035577
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 1a, 1a-2, 1a-4. OZ člen 86.
kredit - kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - prenos direktive - enotna sodna praksa - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Za razlago Direktive, ki je bila brez pridržkov implementirana v naš pravni red, in posledično institutov ZVPot, je še zlasti pomembna praksa Sodišča EU. Vse to je ustrezno upoštevalo tudi prvostopenjsko sodišče ter izčrpno in natančno navedlo.
Pošteno opravljena pojasnilna dolžnost ("igra z odprtimi kartami") hkrati pomeni poštenost (dobrovernost) banke. Zgolj ex abundate cautela gre posebej dodati, da pogodbeni pogoj vezanosti kredita na CHF niti sam zase ni bil nepošten. Toženka ni vedela niti ni mogla predvideti, da se bo tečaj CHF verjetno povečal tako, da bo v dobi odplačevanja zadevnega kredita dejansko močno obremenil tožnika (zlasti tako, da se bo trajno, ali pa tako, da se bo močno in nenadno povečal).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00035949
ZPP člen 495. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-a, 3/1-b, 3/1-d, 6, 6/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - zavrnitev predloga - nesporni zahtevek - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - opustitev vložitve pravnega sredstva
Pritožbeno stališče, da so pogoji za izdajo evropskega naloga za izvršbo izpolnjeni zaradi tega, ker je bila tožena stranka s sodbo obveščena o možnosti pravnega sredstva, ki pa ga ni vložila, je materialnopravno povsem zgrešeno. Pogoj za nespornost zahtevka po točki b prvega odstavka 3. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov namreč ne bo izpolnjen v trenutku, ko tožena stranka med sodnim postopkom poda ugovor v skladu s procesnimi pravili, kar se je v obravnavanem primeru tudi zgodilo. Zahtevek zato ne more naknadno postati nesporen, če tožena stranka ni vložila pravnega sredstva zoper sodbo sodišča prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037525
KZ-1 člen 223, 223/2, 341, 341/1. ZKP člen 372, 372-1. ZZZiv člen 5, 5-21, 5-25, 7.
oškodovanje tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - mučenje živali - izvršitveno dejanje - kršitev kazenskega zakona
Očitano izvršitveno ravnanje odtujitve premoženja je v konkretnem delu opisa opredeljeno z navedbo, da je obdolženi zarubljeno prikolico za prevoz konj znamke Worman odstranil s sedeža družbe B. d. o. o. ter jo da odpeljati svojemu bratu C. C.
Ker odtujitev pomeni prenos lastništva, kar storilec doseže na primer s prodajo ali darilom, je ugotoviti, da očitano ravnanje obdolženca ne predstavlja ustrezne konkretizacije tega zakonskega znaka, saj iz opisa ne izhaja, da bi obdolženi na brata prenesel lastništvo sporne prikolice.
pomanjkljiva trditvena podlaga - trditve o pravnoodločilnih dejstvih - kršitev pogodbenih obveznosti - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - informativni dokaz - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - bistven del izpolnitve
Zgolj trditev, da tožeča stranka ni izpolnjevala pogodbenih obveznosti, ne ustreza standardu, ki ga terjata 7. in 212. člen ZPP. Pomanjkanja trditev o pravno relevantnih dejstvih - konkretno o natančnejši vsebini kršitev pogodbenih obveznosti tožeče stranke - ni mogoče nadomestiti z dokazi, za kar se po vsebini zavzema tožena stranka z očitkom, da sodišče ni zaslišalo z njene strani predlaganih prič. Razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov tožene stranke so razvidni iz konteksta obrazložitve - pomanjkanje konkretnih trditev tožene stranke o pravnorelevantnih dejstvih, ki jih izvedba dokazov ne more nadomestiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041725
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 240, 371, 371/1-11, 371/2.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - sostorilstvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - nasprotje med zakonskim in dejanskim opisom kaznivega dejanja - uprava banke - opustitev dolžnosti - kreditna tveganja - bančni kredit - odobritev bančnega kredita - obarvani naklep - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenstvo
Izrek sodbe je nerazumljiv tedaj, ko ni jasno, na kaj se opis nanaša oziroma če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno kaznivo dejanje gre. Sodišče prve stopnje je v abstraktnem delu izreka sodbe, ki se izpodbija s to pritožbo, sicer res navedlo, da so obtoženci zato, da bi drugemu pridobili premoženjsko korist, z zavestnim sodelovanjem pri storitvi zlorabili svoje položaje, vendar pa je v konkretnem opisu obtožencem očitanega kaznivega dejanja določno in jasno navedeno, da se jim očita druga izvršitvena oblika in sicer opustitev njihove dolžnosti. Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po členu 240 KZ-1 je imelo namreč v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, tri izvršitvene oblike in sicer zlorabo položaja, prekoračitev pravice in opustitev dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi. Zlasti pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da kljub nasprotju med zakonskim, torej abstraktnim opisom kaznivega dejanja, ki sicer ni nujna sestavina izreka in dejanskim opisom, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, kot to zmotno zatrjuje pritožnik, saj je ta podana le takrat, ko se nasprotja nanašajo na odločilna dejstva, za razumevanje opisa pa je ključen dejanski, torej konkreten opis. Da nasprotje med abstraktnim in dejanskim opisom nikoli ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča I Ips 241/98 z dne 4. 4. 2002.