ZPP člen 116, 277, 318, 318/1, 318/1-1. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
vročitev tožbe - pravilna vročitev tožbe - odgovor na tožbo - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - uporaba jezika stranke - kršitev pravil o vročanju - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - zamudna sodba
Pravna posledica zamude z odgovorom je, da je stranka prekludirana v procesni pravici, da na tožbo odgovori. Če odgovori, vendar prepozno, sodišče odgovora ne zavrže, temveč ga ne upošteva in izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji. Kršitev pravil o vročanju ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Uredba 1393/2007 zagotavlja stranki pravico do sodelovanja v postopku tako, da ji daje pravico zavrniti sprejem pisanja, ki je prvo v postopku, če ni sestavljeno v jeziku, ki ga razume ali v uradnem jeziku kraja vročitve, oziroma mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov.
predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - nasilje nad otrokom - fizično nasilje - odvzem pravice do stikov z otrokom - prepoved stikov z otrokom - prepoved približevanja - dokazni standard mejne verjetnosti - otrokova korist
V skladu z uveljavljeno sodno prakso je treba pri izdaji začasne odredbe o sporih iz razmerij med starši in otroki upoštevati izključno otrokovo korist. Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da sodišče v tem postopku odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - zahteva za odložitev odločanja - izključujoči se zahtevki - zavrženje vloge
Dolžnikovo nasprotovanje upniku, tj. da ni insolventen ali da upnik proti njemu nima terjatve, in zahteva, da se odloži odločanje o upnikovemu predlogu, ker bo odpravil svojo insolventnost, sta izključujoča. Zahteva za odložitev odločanja o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka in ugovor proti predlogu za začetek stečajnega postopka po zakonu ne moreta biti v odnosu podrejenosti. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje ugovora proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - končanje postopka
Ker stečajne mase ni, postopek odpusta obveznosti pa je pravnomočno končan, ni zakonsko utemeljenega razloga za nadaljevanje postopka osebnega stečaja.
ZIZ člen 1, 17, 17/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5, 71. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 344, 378, 378/2. ZN člen 4, 23. ZVPot člen 27a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 6, 6/1, 7, 7/1, 8.
neposredno izvršljiv notarski zapis - kredit v CHF - valutna klavzula - načelo formalne legalitete - varstvo potrošnikov - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - preizkus po uradni dolžnosti - odlog izvršbe - zavrnitev dokaznega predloga - obrestna mera zamudnih obresti - zastaranje pogodbenih obresti - hipoteka
Zaradi načela stroge formalne legalitete izvršilno sodišče v ugovornem postopku ni dolžno opraviti preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi in moralo ter ni dolžno opraviti presoje prava EU glede vprašanja, ali gre za nedopusten pogodbeni pogoj. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in upniku na tej podlagi z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ugovorni razlog v izvršilnem postopku predstavlja šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo, ugotavljanju le-tega pa je namenjena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Tudi odločba Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-407/18 Aleš Kuhar in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d.d. z dne 26. 6. 1019 ne terja uradnega preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi že v okviru odločitve o ugovoru, temveč zahteva le učinkovito možnost odloga izvršbe, kadar sodišče na predolg dolžnika ali po uradni dolžnosti ugotovi nepoštene pogodbene pogoje v smislu navedene direktive. S tem, ko navedeno presojo opravi sodišče v okviru odločitve o odlogu izvršbe, niso zmanjšane možnosti varstva pravnih dobrin oziroma procesnih pravic potrošnika kot šibkejše stranke, saj ta lahko svoje pravice učinkovito in zavezujoče zavaruje v pravdnem postopku, medtem pa izvršba za izterjavo (sporne) terjatve ne teče.
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi, med drugim tudi, če naj bi se z njimi ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna.
URS člen 35, 56. ZPP člen 243. DZ člen 141, 161, 162, 170, 170/3.
začasna odredba v družinskih sporih - stiki staršev z otrokom - pravica do stikov - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - omejitev stikov - največja otrokova korist - epidemija - COVID-19 - ogroženost otroka - preprečevanje stikov - pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - pravica do zasebnosti - družinska sistemska psihoterapija
Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.
Izredne razmere in potencialna možnost okužbe same po sebi niso razlog za poseg v že izdano odločbo in razlog za dodatno omejitev že tako okrnjenih stikov dečka z očetom. Življenje s korona virusom postaja realnost in rešitev ni v omejitvi stikov, temveč v prevzemu odgovornosti za izvajanje zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe.
Kot izhaja iz splošnih smernic za opravljanje izvedeniškega dela na področju psihologije, psihologi ocenjujejo primernost staršev za zadovoljevanje otrokovih potreb z vidika največje koristi otroka, medtem ko psihiatri v družinskem izvedenstvu ocenjujejo, ali imajo starši klinično pomembne duševne in vedenjske motnje in kako lahko te motnje vplivajo na starševski stil ter ali so te motnje dostopne zdravljenju.
Pred ali med pravdo s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz niti listina, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca, temveč jih lahko sodišče upošteva le kot del strankine trditvene podlage pri obravnavanju pripomb na izvedeniško mnenje. Nobena stranka ne more zahtevati zaslišanja takega izvedenca, ki procesno gledano pravzaprav ni izvedenec, pač pa pomočnik stranke, ki ji pomaga utemeljevati trditve o zatrjevanih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037829
ZPP člen 2, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZMed člen 27, 27/8, 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-6, 33, 44, 44/2. OZ člen 183.
objava popravka - zavrnitev tožbenega zahtevka - odklonitveni razlog za objavo popravka - vsebina in dolžina popravka - novinarski prispevek - povprečni gledalec - namen pravice do popravka - zahteva za objavo popravka pred tožbo - bančni posli - odobritev bančnega kredita - možnost obravnavanja - neudeležba - kazenski postopek - denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - nedopustna pritožbena novota - prekluzija trditev
Tožnik z izpostavljanjem vsebine oddaje oziroma izvajanj njene voditeljice ne vzbudi nobenega pomisleka v pravilnost ocene sodišča, da oddaja ni vsebovala nobenih (težkih) obtožb zoper njega, da ni bila podana informacija, da naj bi sodeloval v izsiljevalski zgodbi, niti da naj bi oddaja ustvarjala vtis, da gre za osebo, ki se poslužuje moralno (najbolj) zavržnih in spornih dejanj, kot tudi, da zahteva za objavo popravka temelji na tožnikovem subjektivnem sklepanju o tem, kakšen vtis so dobili gledalci.
Pravdni postopek, ki sledi zavrnitvi zahteve za objavo popravka (glej 33. člen ZMed), je samostojen postopek, v katerem lahko tožena stranka svoje (ugovorne) trditve ustrezno širi in dopolnjuje, oziroma so pravdne stranke, kar se tiče podajanja trditev in predlaganja dokazov zanje, „vezane“ zgolj na pravila ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037812
ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 458, 458/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica (2014) člen 6, 6/1, 6/1-2.
postopek v sporu majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zadostna obrazložitev - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zapadlost računa - odpravljiva procesna pomanjkljivost - sprememba sodbe - komunalne storitve - obračunavanje omrežnine - delitev po solastniških deležih - lastnik stavbe - odločitev o pravdnih stroških - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - končni uspeh strank v postopku - sporna podlaga in višina zahtevka - obresti kot stranska terjatev
Obrazložitev sodbe glede priznanih zneskov glavnice je na prvi pogled sicer kratka, vendar navedba univerzalne formule (za vse vtoževane račune) zadošča za preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Pri odločitvi o obrestnem delu zahtevka pa je glede datumov začetka teka zakonskih zamudnih obresti podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je glede na njeno očitnost mogoče odpraviti.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - motenje posesti - odvzem posesti - vznemirjanje lastnika nepremičnine - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - nujna pot
Prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, da bi toženec tožniku odvzel posest, kot zatrjuje toženec v pritožbi. V obravnavanem primeru tudi ne gre za posestno oziroma motenjsko pravdo, ki bi varovala zadnjo mirno posest. Tožnik z negatorno tožbo zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved takih in podobnih posegov v lastninsko pravico na obravnavani nepremičnini. Sodišče je ugotovilo, da toženec z dovozom, obračanjem in parkiranjem vozil protipravno vznemirja tožnikovo lastninsko pravico na delu parcele št. 1, toženec pa nima nobeni upravičenj za tako ravnanje. Ni pa bilo v postopku ugotovljeno, da bi si toženec nepremičnino prilastil, niti, da bi tožnik nad njo izgubil posest, zaradi česar ne bi mogel uspeti z zahtevkom po 99. členu SPZ.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - nepopolna pritožba - podpis pritožnika
Pritožbeno sodišče je z vpogledom v zapis in besedilo pritožbe in ovojnice ugotovilo, da je pritožba zapisana v rokopisni pisavi pritožnika, v takšni pa je tudi na ovojnici, v kateri je bila sama pritožba, zapisano ime in priimek ter naslov nasprotnega udeleženca. V sami vsebini pritožbe je ob zapisu imena nasprotnega udeleženca zapisano tudi njegovo nasprotovanje odločitvi o pošiljanju v dom oziroma v socialno varstveni zavod. Takšne okoliščine zapisane pritožbe pa v predmetnem postopku, v katerem je sodišču naložena še posebna skrb za varstvo pravic in pravnih interesov oseb z motnjami ali težavami v duševnem zdravju (drugi odstavek 6. člena ZNP-1), dopuščajo zaključek, da pritožba nasprotnega udeleženca z dne 29. 6. 2020 vsebuje lastnoročni podpis nasprotnega udeleženca kot njenega vlagatelja.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - namen zakona - pojem nasilja v družini - sporazum o načinu uporabe stvari - konfliktnost med starši - neplačevanje preživnine - ekonomsko nasilje - stroški postopka - porazdelitev stroškov
Namen ZPND ni v tem, da se z ukrepi rešujejo konfliktni odnosi med partnerjema, h katerim prispevata oba (nekdanja) partnerja, ampak da se s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtvam družinskega nasilja. Partnerska in družinska razmerja, posebej ob razpadu življenjske skupnosti, so po naravi stvari tudi konfliktna. Zato ob odločanju o predlogu za izrek ukrepov po ZPND ni relevantno zgolj vprašanje, ali določena ravnanja predstavljajo nasilje v objektiviziranem smislu ali ne, ampak, ali predstavljajo takšno nasilje, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Le tedaj je tak poseg utemeljen. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.
Med pravdnima strankama je obstajal nesporazum glede podlage, ki ga je mogoče objektivno opravičiti, že s tem, da sta bili (obe) pravdni stranki v zmoti glede podlage. Čeprav si je pogoj, da je prodajalec lastnik stvari že v trenutku sklenitve pogodbe, težko predstavljati kot kavzo, ker objektivna kavza tega ne zahteva, saj lahko do uspeha prodaje pride tudi tako, da prodajalec kasneje pridobi lastninsko pravico, pa okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je subjektivna kavza bistveni element celotnega dogovora.
Tožnica zahteva, da toženec plača zakonske zamudne obresti od dneva plačila kupnine, toženec pa nasprotno trdi, da je zahtevek v tem delu lahko utemeljen le od dneva vložitve tožbe. Na tožnici je bilo dokazno breme, da dokaže nepoštenost ravnanja toženca ob sklenitvi pogodbe, kar pomeni, da je bilo na tožnici dokazno breme, da dokaže, da je toženec ob sklenitvi pogodbe vedel, da ni lastnik nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00035949
ZPP člen 495. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-a, 3/1-b, 3/1-d, 6, 6/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - zavrnitev predloga - nesporni zahtevek - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - opustitev vložitve pravnega sredstva
Pritožbeno stališče, da so pogoji za izdajo evropskega naloga za izvršbo izpolnjeni zaradi tega, ker je bila tožena stranka s sodbo obveščena o možnosti pravnega sredstva, ki pa ga ni vložila, je materialnopravno povsem zgrešeno. Pogoj za nespornost zahtevka po točki b prvega odstavka 3. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov namreč ne bo izpolnjen v trenutku, ko tožena stranka med sodnim postopkom poda ugovor v skladu s procesnimi pravili, kar se je v obravnavanem primeru tudi zgodilo. Zahtevek zato ne more naknadno postati nesporen, če tožena stranka ni vložila pravnega sredstva zoper sodbo sodišča prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037525
KZ-1 člen 223, 223/2, 341, 341/1. ZKP člen 372, 372-1. ZZZiv člen 5, 5-21, 5-25, 7.
oškodovanje tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - mučenje živali - izvršitveno dejanje - kršitev kazenskega zakona
Očitano izvršitveno ravnanje odtujitve premoženja je v konkretnem delu opisa opredeljeno z navedbo, da je obdolženi zarubljeno prikolico za prevoz konj znamke Worman odstranil s sedeža družbe B. d. o. o. ter jo da odpeljati svojemu bratu C. C.
Ker odtujitev pomeni prenos lastništva, kar storilec doseže na primer s prodajo ali darilom, je ugotoviti, da očitano ravnanje obdolženca ne predstavlja ustrezne konkretizacije tega zakonskega znaka, saj iz opisa ne izhaja, da bi obdolženi na brata prenesel lastništvo sporne prikolice.
Prvi pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe je verjetnost obstoja terjatve tožnika. Verjetnost je tista stopnja materialne resnice, ko so razlogi, ki govore v prid določenega dejstva, močnejši od tistih, ki govore proti njegovemu obstoju.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - podaljšanje pridržanja v psihiatrični zdravstveni organizaciji - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici - hujše ogrožanje lastnega zdravja - druge oblike zdravljenja - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zloraba instituta - pravica do socialne varnosti - pravica do zdravstvenega varstva
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil udeleženec na zdravljenje sprejet 18.6.2020, napačno pa zaključilo, da je bil predlog za podaljšanje podan prepozno in zato predlog psihiatrične bolnišnice štelo za nov predlog ter uvedlo nov postopek o zadržanju, ter ga vodilo na osnovi določil o sprejemu na zdravljenje v nujnih primerih (53. člen ZDZdr in naslednji). Ker je večina določb ZDZdr o postopku v primeru sprejema na zdravljenje na podlagi predloga (40. člen in naslednji) identičnih z odločbami o sprejemu na zdravljenje v nujnih primerih (53. člen ZDZdr in naslednji), pri vodenju postopka ni bilo napak ali pomanjkljivosti.
plačilo preživnine - odmera preživnine - družinski standard - premoženjsko stanje staršev - potrebe otroka - večje potrebe otroka - kritje otrokovih potreb - darilo - matematična operacija
Ugotavljanje preživninskih potreb upravičencev ni natančna matematična operacija, temveč skuša sodišče, upoštevajoč izvedene dokaze, življenjski standard družine in splošno znana dejstva o življenjskih stroških, določiti ustrezen znesek, ki bo primeren za dolgoročno kritje potreb preživninskih upravičencev ob približno enakih zmožnostih preživninskih zavezancev.
Nakup kolesa, občasna žepnina ali pokritje telefonskega računa, ki v stroških preživljanja sploh ni posebej upoštevan, brez dogovora s tožnico, ne predstavljajo plačila za potrebno kritje vsakomesečnih stroškov preživljanja. Enako velja tudi za jesenski nakup oblačil, za katerega toženec ni izkazal, da bi ga opravil sam, ampak je sodišče štelo, da predstavlja babičino darilo vnukom in da ga je kot takega razumela tudi tožnica, ko se je za naklonitev zahvalila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035577
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 1a, 1a-2, 1a-4. OZ člen 86.
kredit - kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - prenos direktive - enotna sodna praksa - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Za razlago Direktive, ki je bila brez pridržkov implementirana v naš pravni red, in posledično institutov ZVPot, je še zlasti pomembna praksa Sodišča EU. Vse to je ustrezno upoštevalo tudi prvostopenjsko sodišče ter izčrpno in natančno navedlo.
Pošteno opravljena pojasnilna dolžnost ("igra z odprtimi kartami") hkrati pomeni poštenost (dobrovernost) banke. Zgolj ex abundate cautela gre posebej dodati, da pogodbeni pogoj vezanosti kredita na CHF niti sam zase ni bil nepošten. Toženka ni vedela niti ni mogla predvideti, da se bo tečaj CHF verjetno povečal tako, da bo v dobi odplačevanja zadevnega kredita dejansko močno obremenil tožnika (zlasti tako, da se bo trajno, ali pa tako, da se bo močno in nenadno povečal).
pomanjkljiva trditvena podlaga - trditve o pravnoodločilnih dejstvih - kršitev pogodbenih obveznosti - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - informativni dokaz - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - bistven del izpolnitve
Zgolj trditev, da tožeča stranka ni izpolnjevala pogodbenih obveznosti, ne ustreza standardu, ki ga terjata 7. in 212. člen ZPP. Pomanjkanja trditev o pravno relevantnih dejstvih - konkretno o natančnejši vsebini kršitev pogodbenih obveznosti tožeče stranke - ni mogoče nadomestiti z dokazi, za kar se po vsebini zavzema tožena stranka z očitkom, da sodišče ni zaslišalo z njene strani predlaganih prič. Razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov tožene stranke so razvidni iz konteksta obrazložitve - pomanjkanje konkretnih trditev tožene stranke o pravnorelevantnih dejstvih, ki jih izvedba dokazov ne more nadomestiti.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4. URS člen 14, 22. ZS člen 109.
sodba na podlagi pripoznave - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - fikcija vročitve - iztek roka na dela prost dan - dejanski prejem sodne pošiljke - obvestilo o prispeli pošiljki - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - enotna sodna praksa - pravica do enakosti pred zakonom - pravica do enakega varstva pravic - ustrezna skrbnost - vrnitev v prejšnje stanje
Stališče, da bi se moralo kot odločilno dejstvo šteti trenutek, ko je toženec dejansko prejel tožbo, je napačno. Zaradi pravne varnosti in enakosti pred zakonom je določen trenutek, ko se šteje, da je oseba, ki na obvestilo o prispeli poštni pošiljki ne reagira v zakonsko določenem roku, prejela sodno pisanje. To je namen fikcije vročitve.