predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve - prepoved razpolaganja s premoženjem - pogoji za začasno odredbo - zavarovanje upnikove terjatve - verjetno izkazana terjatev - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - škoda zaradi začasne odredbe - plačilo najemnine - pobot - varščina
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ni razlog, ki bi utemeljeval zavarovanje denarne terjatve z izdajo začasne odredbe, niti ni mogoče zaključiti, da dolžniku zaradi prepovedi razpolaganja z opremo gostinskega lokala ne bo nastala nikakršna škoda.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038132
KZ-1 člen 122, 122/1, 191, 191/1. ZPND člen 2. ZKP člen 391.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - družinska skupnost - dejansko vprašanje - medsebojna čustvena navezanost - življenjska skupnost - spravljanje v podrejen položaj
Obstoj družinske skupnosti je vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh okoliščin primera. V danem primeru pritožnik izhaja iz medsebojne navezanosti kot je značilna za zakonsko zvezo ali njej podobno izvenzakonsko oziroma drugo skupnost, medtem ko za družinsko skupnost v smislu obravnavanega kaznivega dejanja zadostuje življenjska skupnost oseb iz 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki traja dlje časa z vsakdanjimi odnosi pri opravljanju gospodinjskih del, obedovanjih, vzdrževanju prostorov ter kljub nesoglasjem in sporom do katerih v takšni skupnosti potem prihaja.
ZJU člen 1.. ZDR-1 člen 17, 44, 126.. ZSPJS člen 20, 20/1.
izstavitev pogodbe o zaposlitvi - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica opravlja naloge drugega delovnega mesta, ji je na podlagi 44. člena ZDR-1 pravilno prisodilo razliko v plači med tem delovnim mestom in delovnim mestom, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Delavec ima pravico zahtevati izstavitev pogodbe o zaposlitvi na podlagi 17. člena ZDR-1, če pisna pogodba ni sklenjena in se opravlja delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa delavec opravlja drugo delo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037026
OZ člen 6, 6/2, 131, 153, 153/3, 171, 171/1, 174, 174/1, 179.. ZDR-1 člen 33, 34, 45, 179, 202.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 52, 52/2.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 66.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - krivdna odškodninska odgovornost - varni delovni pogoji - odklonitev dela - soprispevek oškodovanca - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - subjektivni zastaralni rok
V skladu s 45. členom ZDR-1 mora delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Pravice in dolžnosti delodajalca in delavca v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ureja ZVZD-1. Temeljno načelo ZVZD-1 je, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom in mora v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, ter izvajati take preventivne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo stopnjo varnosti pri delu (prvi odstavek 5. člena ZVZD-1).Tožena stranka kot delodajalec, ki se profesionalno ukvarja z urjenjem vojakov, bi morala pri izpolnjevanju obveznosti iz te dejavnosti izkazati večjo skrbnost od običajne. Tožena stranka je tista, ki bi morala v konkretnem primeru izvajati redne preglede pehotnih ovir v vojašnici in te ovire tudi ustrezno in redno vzdrževati. Gre za razumne varnostne ukrepe za zagotovitev varnega delovnega okolja delavcev - vojakov in preprečevanje njihovih poškodb.
Ker je od povprečnega delavca (ki predstavlja merilo skrbnosti pri delovnih nesrečah) mogoče utemeljeno pričakovati, da bo opustil tista opravila, ki bi lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje, lahko opustitev takšnega ravnanja, tj. opustitev odklonitve opravljanja dela, v načelu predstavlja podlago za delavčevo soodgovornost k nastanku škode na podlagi prvega odstavka 171. člena OZ oziroma tretjega odstavka 153. člena OZ. Vendar v konkretnem primeru opustitev takšnega ravnanja tožnika ne daje podlage za ugotovitev njegovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka. Primarna obveznost tožnika kot podrejene pogodbene stranke v delovnem razmerju je opravljati delo po navodilih delodajalca (33. in 34. člen ZDR-1). Poleg tega tožnik, ki ni usposobljen za preverjanje kakovosti protizdrsne podlage na ovirah, ni mogel sam oceniti, ali je premaz obrabljen. Ker se posledično tožnik ni zavedal in se niti ni mogel zavedati nevarnosti zdrsa pri izvedbi vaje, ni bilo od njega mogoče zahtevati, da bi izdani ukaz izvedbe vaje odklonil. Njegov soprispevek iz navedenega razloga tako ni podan.
pritožbeni stroški - odločitev o stroških postopka - pridržanje odločitve o pravdnih stroških
Ker je sklep o odmeri stroškov izvedenca, ki je sodeloval v pritožbenem postopku, postal pravnomočen, je pritožbeno sodišče odločilo še o pritožbenih stroških obeh pravdnih strank, ki sta se pritožili zoper prvostopenjsko sodbo in je bilo o njunih pritožbah že odločeno.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - končanje postopka
Ker stečajne mase ni, postopek odpusta obveznosti pa je pravnomočno končan, ni zakonsko utemeljenega razloga za nadaljevanje postopka osebnega stečaja.
Ni mogoče zaključiti, da je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da je dolžnik v konkretnem primeru zvijačno (z zlorabo pravic) vložil poziv na unovčitev bančne garancije. Prav tako ni mogoče zaključiti, da je šlo za situacijo, ko bi dolžnik kot upravičenec iz garancije vedel za okoliščine, ki izplačilo garantiranega zneska očitno ne opravičujejo, pa bi kljub temu podal neutemeljeno zahtevo za unovčitev zavarovanja. Drži, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi (zgolj) za spor med strankama glede tega, ali je upnik svojo obveznost jamčevanja za napake pravilno in v celoti izpolnil. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi odgovor na to vprašanje terjal izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka, v katerem bi bilo treba natančno razmejiti odgovornost za nastale in neodpravljene napake (med upnikom, dolžnikom A. d. o. o., nadzorom, projektantom...) ter preveriti ustreznost in zadostnost reševanja reklamacij s strani upnika. Utemeljeno je zato pritrdilo dolžniku, da razreševanju teh vprašanj ni namenjen postopek zavarovanja, pač pa postopek ugotavljanja (morebitnih) preplačil upravičencu (tretji odstavek 1087. člena ZOR) in da ni izkazano, da je dolžnik očitno in nesporno neutemeljeno zahteval izplačilo oziroma, da je zlorabil pravico, ki mu jo daje (abstraktno) zavarovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00038858
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 315, 358, 358/1, 358/1-3.
vmesna sodba - ugotovitev (dopolnitev) dejanskega stanja na drugi stopnji - nepremoženjska in premoženjska škoda - subjektivna odškodninska odgovornost - poškodba pri padcu na pločniku - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - urejanje javne infrastrukture - dolžna skrbnost oškodovanca - povprečna skrbnost oškodovanca - vzvratna hoja ali tek - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka po temelju - elementi odškodninske odgovornosti - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju
Tudi od tožnika kot "uporabnika" pločnika na katerem se nahaja sporno korito se lahko pričakuje povprečna skrbnost, da gleda kod hodi. Hoja vzratno po pločniku na razdalji vsaj treh metrov, predstavlja nenavaden in izreden dogodek. Na delu pločnika, vidnem na fotografijah se nahajajo tudi druge ovire, ki prav tako terjajo povprečno pazljivost pešca (robniki različnih višin oziroma dimenzij, stopnice).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00035697
ZDZdr člen 39. ZPP člen 337.
nepravdni postopek - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - odpust z zdravljenja - nedopustne pritožbene novote
Strokovnih ugotovitev izvedenca, na katerih temelji odločitev sodišča, pritožba niti ne izpodbija, temveč navaja nove razloge in okoliščine, ki so se očitno pojavile šele po izdaji izpodbijanega sklepa (pritožba ne zatrjuje, da bi že v času pred izdajo izpodbijanega sklepa vedeli za rezultate laboratorijskih preiskav na prepovedane droge, tega izvida tudi ne priloži). Ker pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede na okoliščine v času, ko je prvostopenjsko sodišče izpodbijani sklep sprejelo, novih dejstev, ki so nastopila šele pozneje, ne more upoštevati.
postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - delna poslovna sposobnost - dokaz s sodnim izvedencem - zdravstveno stanje - obstoj razlogov za odvzem - ovira za vrnitev
Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost, sodišče odloči o delni ali popolni vrnitvi poslovne sposobnosti (54. člen ZNP).
Odločilen je odgovor na vprašanje, ali so razlogi, zaradi katerih je bila nasprotnemu udeležencu delno odvzeta poslovna sposobnost, prenehali, torej ali se je njegovo zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da se bo v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, lahko obvladal.
Okoliščine, ki so utemeljevale neposredno nevarnost ogrožanja pravic in interesov nasprotnega udeleženca, zaradi česar mu je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, niso prenehale.
Ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca izboljšalo v takšni meri, da bi se lahko obvladal v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, je prvo sodišče pravilno ugotavljalo s pomočjo izvedenca medicinske stroke kot neodvisnim strokovnjakom, saj samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. Le izvedenec psihiatrične stroke je namreč tisti, ki ima znanje, da na podlagi medicinske dokumentacije in osebnega pregleda in podatkov kritično presodi zbrano gradivo in oceni zmožnost osebe za razsojanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00036651
ZNP člen 123, 123/2. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZIZ člen 15, 178, 236. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 70.
sklep o delitvi solastnine - nepravdni postopek - izvršilni postopek - prodaja stvari po določbah ZIZ - predlog upnika za prodajo - predlog dolžnika za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - zaslišanje stranke - neizvedba dokaza - dolžnikova pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni učinek pravnomočnosti odločbe
Skladno z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 12. 1990 se v postopku za delitev stvari tudi po poteku 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP prodaja na predlog vsakega udeleženca opravi v nepravdnem in ne v izvršilnem postopku. To izhaja že iz samega besedila 123. člena ZNP, ki govori o nadaljevanju postopka, ki je že tekel, in je tudi v skladu z načelom smotrnosti postopka. V konkretnem primeru bi se zato o upnikovem predlogu za razdelitev stvari s prodajo moralo odločati v nepravdnem postopku. Vendar pa je treba upoštevati, da je sedaj sklep o izvršbi in tudi sklep o ugovoru že izdan oziroma da je že bila izdana odločba o glavni stvari, posledično pa je procesna kršitev glede vrste postopka postala brezpredmetna.
Po drugem odstavku 123. člena ZNP lahko vsak udeleženec predlaga prodajo stvari po določbah zakona o izvršilnem postopku (sedaj zakona o izvršbi in zavarovanju) o razdelitvi stvari po preteku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o razdelitvi nepremičnine. Glede na takšno jasno in nedvoumno zakonsko določbo je po presoji višjega sodišča 30-dnevni rok za podajo predloga za prodajo stvari po določbah zakona o izvršbi in zavarovanju vezan na pravnomočnost in ne na izvršljivost sklepa o razdelitvi stvari.
Pravilna je tudi odločitev o predlogu za odlog izvršbe, saj dolžnik ni izkazal vseh kumulativno predpisanih pogojev za odlog iz prvega odstavka 71. člena ZIZ oziroma tega, da bi mu s prodajo nepremičnine nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, večja od škode, ki bi z odlogom prodaje nastala upniku. V pritožbi dolžnik niti ne izpodbija ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da konkretna nepremičnina ni njegov dom oziroma da mu ni nujno potrebna za prebivanje. Pač pa dolžnik poudarja, da je na nepremičnino čustveno navezan in da je zato že v nepravdnem postopku predlagal, da se mu nepremičnina dodeli v izključno last. S tem v zvezi višje sodišče pojasnjuje, da je bilo v nepravdnem postopku pravnomočno odločeno, da se opravi klasična civilna delitev nepremičnine in ne, da se nepremičnina dodeli v izključno last dolžniku. V tem izvršilnem postopku se pravnomočni sklep nepravdnega sodišča le izvršuje in že zato dolžnik z argumentom, da je čustveno navezan na nepremičnino in da ni nobene druge primerljive nepremičnine na trgu, ki bi lahko nadomestila konkretno nepremičnino, ki se bo prodala, ne more uspeti. Če bi takim dolžnikovim navedbam sledili, bi s tem dejansko obšli pravnomočni sklep nepravdnega sodišča.
stiki med starši in otrokom - začasna odredba - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - procesne predpostavke za pritožbo
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 9. 7. 2020 na novo urejeno razmerje med otrokom in staršema kot udeležencema tega nepravdnega postopka ter je izdana začasna odredba v celoti nadomestila začasno odredbo, ki je predmet obravnavanja v tem postopku. V posledici navedenega sodišče druge stopnje ugotavlja, da na strani nasprotne udeleženke ni več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep o začasni odredbi.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Z osebnimi okoliščinami pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki temelji na zakonskih določbah, ni mogoče izpodbiti.
Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti. Tako je sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ravnalo. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, čemur pritožnik ne oporeka, predlogu za odpust obveznosti ni bilo mogoče ugoditi.
določitev stikov med staršem in otrokom - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - nastanitev v rejniški družini
Pri ureditvi stikov med otrokom in staršem je treba v prvi vrsti upoštevati otrokove koristi, ne pa želje staršev.
A. je že od januarja 2011 nameščen v rejniški družini, v svojem okolju se dobro počuti in v svojem razvoju dobro napreduje. Skozi daljše obdobje je rejniška družina postala A. dom in njegovo primarno okolje. Za svoj razvoj potrebuje urejene in stabilne razmere, kar mu omogoča življenje v rejniški družini, tem okoliščinam pa mora biti glede na ugotovljena dejstva prilagojen tudi režim stikov s predlagateljem.
ZPP člen 116, 277, 318, 318/1, 318/1-1. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
vročitev tožbe - pravilna vročitev tožbe - odgovor na tožbo - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - uporaba jezika stranke - kršitev pravil o vročanju - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - zamudna sodba
Pravna posledica zamude z odgovorom je, da je stranka prekludirana v procesni pravici, da na tožbo odgovori. Če odgovori, vendar prepozno, sodišče odgovora ne zavrže, temveč ga ne upošteva in izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji. Kršitev pravil o vročanju ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Uredba 1393/2007 zagotavlja stranki pravico do sodelovanja v postopku tako, da ji daje pravico zavrniti sprejem pisanja, ki je prvo v postopku, če ni sestavljeno v jeziku, ki ga razume ali v uradnem jeziku kraja vročitve, oziroma mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov.
Dolžnik si je ob izdaji bančnih garancij v korist I. izpogajal zavarovanje svoje obveznosti do I. s kontragarancijama banke A. in banke B. Dokler svojega poplačila ni dobil, se svojemu zavarovanju - pravici - nikakor ni dolžan odpovedati, še najmanj v posledici dejstva, da do dejanskega poplačila še ni prišlo oziroma da je postopek do poplačila v Indiji povezan s številnimi aktivnimi ravnanji, bistvenim sodelovanjem upnika in dvomi glede dejanskega poplačila zaradi likvidacijskega postopka nad I.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - motenje posesti - odvzem posesti - vznemirjanje lastnika nepremičnine - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - nujna pot
Prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, da bi toženec tožniku odvzel posest, kot zatrjuje toženec v pritožbi. V obravnavanem primeru tudi ne gre za posestno oziroma motenjsko pravdo, ki bi varovala zadnjo mirno posest. Tožnik z negatorno tožbo zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved takih in podobnih posegov v lastninsko pravico na obravnavani nepremičnini. Sodišče je ugotovilo, da toženec z dovozom, obračanjem in parkiranjem vozil protipravno vznemirja tožnikovo lastninsko pravico na delu parcele št. 1, toženec pa nima nobeni upravičenj za tako ravnanje. Ni pa bilo v postopku ugotovljeno, da bi si toženec nepremičnino prilastil, niti, da bi tožnik nad njo izgubil posest, zaradi česar ne bi mogel uspeti z zahtevkom po 99. členu SPZ.
zavrženje pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - pričetek teka roka za pritožbo - tek rokov - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasna odredba
Izpodbijani sklep je bil pritožniku vročen 22. 5. 2020, pritožba pa je bila vložena 8. 6. 2020, torej po izteku osemdnevnega roka za njeno vložitev. Na tek roka ni vplival ZZUSUDJZ.
ZPP člen 142, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 361. ZIZ člen 42.
pravica do izjave - pravica do informacije - pravica do enakega varstva pravic - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - nesubstanciran dokazni predlog - pogoji za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev sklepa o izvršbi dolžniku - kontradiktornost postopka - razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi - izkazanost vročitve - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stališče pritožbenega sodišča o notranjem nasprotju med nosilnimi razlogi za odločitev in posledični poziv sodišču prve stopnje k širši opredelitvi do odločilnih razlogov, stranki ne omogoča relevantnega izjavljanja. Eventualno prerekanje obstoja s strani pritožbenega sodišča ugotovljenega notranjega nasprotja med nosilnimi razlogi, zaradi katerega slednje odločbe ni moglo vsebinsko preizkusiti, na odločitev sodišča prve stopnje ne bi moglo vplivati.