ZD člen 194, 194/5, 195. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 5/1, 22, 23, 24.
država zadnjega prebivališča zapustnika - oporoka - izključna pristojnost - dogovor med dediči - izbirna pristojnost
Glede na pritožbeno navedbo, da je zapustnik dediču D. B. ob predaji oporoke povedal, da ima izrecno željo, da se zapuščinski postopek opravi pred slovenskim sodiščem, in tudi omenil, da je to željo izrazil v oporoki, obstaja verjetnost, da je zapustnik v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena Uredbe za pravo, ki ureja celotno dedovanje po njem, izbral pravo države, katere državljanstvo je imel v času izbire ali ob smrti. V tem primeru bi torej dediči skladno s 5. členom Uredbe lahko sklenili dogovor o izbiri sodišča na način, kot je predpisan v drugem odstavku tega člena. Že iz razloga, da imajo dediči možnost skleniti tak dogovor, sploh pa iz razloga ekonomičnosti, je smiselno, da sodišče prve stopnje najprej pozove dediča D. B., da predloži oporoko, in da jo v skladu z določbo petega odstavka 194. člena in 195. členom Zakona o dedovanju (ZD) odpre in prebere ter na ta način izve, ali je zapustnik v oporoki navedel izbiro prava in o tem obvesti dediče zaradi morebitne sklenitve že navedenega dogovora o izbiri sodišča.
stranka oproščena plačila sodnih taks - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - prevalitev taksne obveznosti - sklenitev sodne poravnave - delni uspeh v pravdi - celoten uspeh v pravdi
15. člen ZST-1 v drugem odstavku določa kot pogoj za prevalitev taksne obveznosti (celoten) uspeh stranke, zato mora za prevalitev sodnih taks stranka v postopku uspeti v celoti. Četrti odstavek citiranega določila pa nalaga taksno obveznost stranki, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku delno uspela ter je na podlagi izvršilnega naslova pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. 15. člen ZST-1 tako v drugem odstavku ureja položaj (celotnega) uspeha taksno oproščene stranke, v četrtem odstavku pa položaj delnega uspeha taksno oproščene stranke (ob pogoju pridobitve premoženja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037809
ZPP člen 80, 82, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42, 62, 62/3. DZ člen 239, 239/3, 267, 267/2, 268.
pravdna sposobnost stranke - začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - skrbnik za poseben primer - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zloraba instituta - neopredelitev do odločilnih dejstev - narava postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba višine preživnine
Samo v primerih, ko je treba v postopku hitro zavarovati pravice stranke, je dopustno postaviti skrbnika za posebni primer. Skrbnik za posebni primer ni namenjen osebam, ki potrebujejo celovito varstvo osebnosti. Takšne osebe je treba postaviti pod skrbništvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036954
ZVPot člen 1, 21, 21c, 21č. OZ člen 110, 110/3, 111, 299, 482, 482/2. ZPP člen 2, 182, 285, 325.
pogodba o finančnem leasingu - predmet pogodbe - traktor - obveznost leasingodajalca - prodajalec - tretja oseba - skrita napaka - nemožnost uporabe - razveza pogodbe in vrnitveni zahtevek - razveza prodajne pogodbe - povrnitev premoženjske škode - stroški najema - sodba presenečenja - ugovor aktivne legitimacije - elementi prodaje na obroke - prodajna pogodba - notifikacijska dolžnost - pričakovana lastninska pravica - vzajemnost pogodbenih obveznosti - oblikovanje tožbenega zahtevka - odstopno upravičenje - oblikovalno upravičenje - prenehanje pogodbe - načelo dispozitivnosti - sprememba tožbe - višina odškodnine - pravočasnost ugovora - vsebina vloge - soprispevek k nastanku škode - škoda zaradi zaupanja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe - rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - prekluzivni rok za sodno varstvo - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - materialno procesno vodstvo - popolna odškodnina - navadna škoda - neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku - predlog za dopolnitev sodbe
Ugotov aktivne legitimacije ni utemeljen. Tožnica je bila v času vložitve tožbe „ekonomska lastnica“, ki je nosila vse tipične rizike lastnika, med drugim vprašanje pravilnega delovanja stvari. Pričakovanje tožnice, ki je imela traktor v posesti od sklenitve prodajne pogodbe in ki je obroke leasinga redno plačevala, je bilo v fazi predstopnje k polni (lastninski) pravici, saj ji prenosa lastninske pravice na traktorju leasingodajalec ni mogel več preprečiti. Le še od njenega lastnega ravnanja (pravočasnega plačila vseh leasing obrokov) je bilo odvisno, ali bo postala lastnica. Utemeljeno podlago za vložitev tožbe v svojem imenu zoper toženca kot prodajalca traktorja sta torej predstavljala tožničina pravica v pričakovanju, ki se je s plačilom vsakega obroka povečevala, in izrecno pisno soglasje leasingodajalca, da lahko uveljavlja zahtevke, ki izhajajo iz garancije za brezhibno delovanje stvari, ter zahtevek za razvezo kupne pogodbe in vrnitev kupnine.
Odstopno upravičenje pomeni enostransko izjavo volje, ki samo po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe, zato ga za učinkovanje kupcu ni treba uveljavljati sodno. Lahko pa ga, a v tem primeru mora vložiti oblikovalno tožbo. Ugotovitvena tožba kupcu ne nudi ustreznega pravnega varstva. Tožnica, ki ni zatrjevala (in dokazovala) svojega predpravdnega odstopa od prodajne pogodbe, je pravilno vložila oblikovalno tožbo. Izkoristila je tudi možnost hkratnega uveljavljanja oblikovalnega in dajatvenega zahtevka (ki je posledica utemeljenosti prvega) v isti pravdi v skladu s 182. členom ZPP.
Toženec vse do konca prvega naroka za glavno obravnavo ni postavil nobenih ugovorov v zvezi z višino škode, katere povrnitev je tožnica zahtevala v tožbi. Ugovore glede višine zahtevka je toženec prvič podal na naroku dne 15. 10. 2015, ko se je opredelil do razširitve zahtevka. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno neutemeljeno štelo toženčeve ugovore v zvezi z višino škode za pravočasne tudi glede odškodninskega zahtevka iz (prvotne) tožbe, zaradi česar je neustrezno enotno obravnavalo utemeljenost zahtevka iz tožbe in razširjenega zahtevka. Toženec nima prav, da je bil že v ugovoru v zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti vsebovan ugovor v zvezi z višino.
Tožnica lahko uveljavlja odškodnino zaradi nemožnosti uporabe traktorja šele od trenutka, ko je zahtevala popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve (drugi odstavek 21.c člena ZVPot) oziroma od trenutka, ko je seznanila toženca z napako. Zamejitev škode sodišču nalaga pravilna uporaba materialnega prava, zato za svojo odločitev tovrstnega toženčevega ugovora ni potrebovalo, kot to zmotno meni tožnica v pritožbi. Pri odškodnini zaradi nemožnosti uporabe stvari gre za škodo zaradi zaupanja, zato lahko povrnitev te škode iz naslova garancije po ZVPot kupec uveljavlja le, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti proizvajalca oz. prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari. Poleg splošnih predpostavk ((i)stvar ne deluje brezhibno in (ii) vzrok za okvaro izvira iz stvari same) morata biti izpolnjeni še dve dodatni predpostavki: (iii) kupec zahtevek za odpravo okvare (popravilo) uveljavi v garancijskem roku in (iv) kupec mora zahtevek za povrnitev škode zaradi zaupanja sodno uveljaviti v 2-letnem (prekluzivnem) roku, ki začne teči od dneva, ko je ta škoda kupcu nastala.
Tožnica je nemožnost uporabe traktorja zaradi neodložljive narave kmečkih opravil upravičeno premostila z najemom tujih storitev, vendar bi v skladu z načelom compensatio lucri cum damno zahtevano odškodnino morala zmanjšati za tiste izdatke, ki jih je prihranila, ker ni uporabljala svojega vozila. Navadna škoda, katere povrnitev zahteva tožnica, je po definiciji zmanjšanje premoženja, ki se izračuna s primerjavo stanja premoženja pred nastankom in po nastanku škode, premoženje pa nižajo stroški. Povedano drugače in za konkreten primer: navadna škoda je razlika med stroški, ki bi tožnici nastali, če bi uporabljala svoj traktor (bi ji nastali ob normalnem teku, torej če ne bi prišlo do okvare traktorja), in stroški, ki so ji nastali, ker traktor ni deloval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037812
ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 458, 458/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica (2014) člen 6, 6/1, 6/1-2.
postopek v sporu majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zadostna obrazložitev - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zapadlost računa - odpravljiva procesna pomanjkljivost - sprememba sodbe - komunalne storitve - obračunavanje omrežnine - delitev po solastniških deležih - lastnik stavbe - odločitev o pravdnih stroških - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - končni uspeh strank v postopku - sporna podlaga in višina zahtevka - obresti kot stranska terjatev
Obrazložitev sodbe glede priznanih zneskov glavnice je na prvi pogled sicer kratka, vendar navedba univerzalne formule (za vse vtoževane račune) zadošča za preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Pri odločitvi o obrestnem delu zahtevka pa je glede datumov začetka teka zakonskih zamudnih obresti podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je glede na njeno očitnost mogoče odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00038858
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 315, 358, 358/1, 358/1-3.
vmesna sodba - ugotovitev (dopolnitev) dejanskega stanja na drugi stopnji - nepremoženjska in premoženjska škoda - subjektivna odškodninska odgovornost - poškodba pri padcu na pločniku - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - urejanje javne infrastrukture - dolžna skrbnost oškodovanca - povprečna skrbnost oškodovanca - vzvratna hoja ali tek - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka po temelju - elementi odškodninske odgovornosti - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju
Tudi od tožnika kot "uporabnika" pločnika na katerem se nahaja sporno korito se lahko pričakuje povprečna skrbnost, da gleda kod hodi. Hoja vzratno po pločniku na razdalji vsaj treh metrov, predstavlja nenavaden in izreden dogodek. Na delu pločnika, vidnem na fotografijah se nahajajo tudi druge ovire, ki prav tako terjajo povprečno pazljivost pešca (robniki različnih višin oziroma dimenzij, stopnice).
zavrženje pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - pričetek teka roka za pritožbo - tek rokov - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasna odredba
Izpodbijani sklep je bil pritožniku vročen 22. 5. 2020, pritožba pa je bila vložena 8. 6. 2020, torej po izteku osemdnevnega roka za njeno vložitev. Na tek roka ni vplival ZZUSUDJZ.
ZFPPIPP člen 121. ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/4, 34a/7.
plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravni pouk - opozorilo stranki
Če sodišče pravnemu sredstvu iz prvega in četrtega odstavka 34.a člena ZST-1 ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti.
ZPP člen 116, 277, 318, 318/1, 318/1-1. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
vročitev tožbe - pravilna vročitev tožbe - odgovor na tožbo - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - uporaba jezika stranke - kršitev pravil o vročanju - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - zamudna sodba
Pravna posledica zamude z odgovorom je, da je stranka prekludirana v procesni pravici, da na tožbo odgovori. Če odgovori, vendar prepozno, sodišče odgovora ne zavrže, temveč ga ne upošteva in izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji. Kršitev pravil o vročanju ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Uredba 1393/2007 zagotavlja stranki pravico do sodelovanja v postopku tako, da ji daje pravico zavrniti sprejem pisanja, ki je prvo v postopku, če ni sestavljeno v jeziku, ki ga razume ali v uradnem jeziku kraja vročitve, oziroma mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov.
predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - nasilje nad otrokom - fizično nasilje - odvzem pravice do stikov z otrokom - prepoved stikov z otrokom - prepoved približevanja - dokazni standard mejne verjetnosti - otrokova korist
V skladu z uveljavljeno sodno prakso je treba pri izdaji začasne odredbe o sporih iz razmerij med starši in otroki upoštevati izključno otrokovo korist. Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da sodišče v tem postopku odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti.
Ni mogoče zaključiti, da je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da je dolžnik v konkretnem primeru zvijačno (z zlorabo pravic) vložil poziv na unovčitev bančne garancije. Prav tako ni mogoče zaključiti, da je šlo za situacijo, ko bi dolžnik kot upravičenec iz garancije vedel za okoliščine, ki izplačilo garantiranega zneska očitno ne opravičujejo, pa bi kljub temu podal neutemeljeno zahtevo za unovčitev zavarovanja. Drži, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi (zgolj) za spor med strankama glede tega, ali je upnik svojo obveznost jamčevanja za napake pravilno in v celoti izpolnil. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi odgovor na to vprašanje terjal izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka, v katerem bi bilo treba natančno razmejiti odgovornost za nastale in neodpravljene napake (med upnikom, dolžnikom A. d. o. o., nadzorom, projektantom...) ter preveriti ustreznost in zadostnost reševanja reklamacij s strani upnika. Utemeljeno je zato pritrdilo dolžniku, da razreševanju teh vprašanj ni namenjen postopek zavarovanja, pač pa postopek ugotavljanja (morebitnih) preplačil upravičencu (tretji odstavek 1087. člena ZOR) in da ni izkazano, da je dolžnik očitno in nesporno neutemeljeno zahteval izplačilo oziroma, da je zlorabil pravico, ki mu jo daje (abstraktno) zavarovanje.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - motenje posesti - odvzem posesti - vznemirjanje lastnika nepremičnine - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - nujna pot
Prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, da bi toženec tožniku odvzel posest, kot zatrjuje toženec v pritožbi. V obravnavanem primeru tudi ne gre za posestno oziroma motenjsko pravdo, ki bi varovala zadnjo mirno posest. Tožnik z negatorno tožbo zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved takih in podobnih posegov v lastninsko pravico na obravnavani nepremičnini. Sodišče je ugotovilo, da toženec z dovozom, obračanjem in parkiranjem vozil protipravno vznemirja tožnikovo lastninsko pravico na delu parcele št. 1, toženec pa nima nobeni upravičenj za tako ravnanje. Ni pa bilo v postopku ugotovljeno, da bi si toženec nepremičnino prilastil, niti, da bi tožnik nad njo izgubil posest, zaradi česar ne bi mogel uspeti z zahtevkom po 99. členu SPZ.
Dolžnik si je ob izdaji bančnih garancij v korist I. izpogajal zavarovanje svoje obveznosti do I. s kontragarancijama banke A. in banke B. Dokler svojega poplačila ni dobil, se svojemu zavarovanju - pravici - nikakor ni dolžan odpovedati, še najmanj v posledici dejstva, da do dejanskega poplačila še ni prišlo oziroma da je postopek do poplačila v Indiji povezan s številnimi aktivnimi ravnanji, bistvenim sodelovanjem upnika in dvomi glede dejanskega poplačila zaradi likvidacijskega postopka nad I.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - zahteva za odložitev odločanja - izključujoči se zahtevki - zavrženje vloge
Dolžnikovo nasprotovanje upniku, tj. da ni insolventen ali da upnik proti njemu nima terjatve, in zahteva, da se odloži odločanje o upnikovemu predlogu, ker bo odpravil svojo insolventnost, sta izključujoča. Zahteva za odložitev odločanja o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka in ugovor proti predlogu za začetek stečajnega postopka po zakonu ne moreta biti v odnosu podrejenosti. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje ugovora proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Z osebnimi okoliščinami pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki temelji na zakonskih določbah, ni mogoče izpodbiti.
Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti. Tako je sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ravnalo. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, čemur pritožnik ne oporeka, predlogu za odpust obveznosti ni bilo mogoče ugoditi.
stiki med starši in otrokom - začasna odredba - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - procesne predpostavke za pritožbo
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 9. 7. 2020 na novo urejeno razmerje med otrokom in staršema kot udeležencema tega nepravdnega postopka ter je izdana začasna odredba v celoti nadomestila začasno odredbo, ki je predmet obravnavanja v tem postopku. V posledici navedenega sodišče druge stopnje ugotavlja, da na strani nasprotne udeleženke ni več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep o začasni odredbi.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - končanje postopka
Ker stečajne mase ni, postopek odpusta obveznosti pa je pravnomočno končan, ni zakonsko utemeljenega razloga za nadaljevanje postopka osebnega stečaja.
URS člen 35, 56. ZPP člen 243. DZ člen 141, 161, 162, 170, 170/3.
začasna odredba v družinskih sporih - stiki staršev z otrokom - pravica do stikov - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - omejitev stikov - največja otrokova korist - epidemija - COVID-19 - ogroženost otroka - preprečevanje stikov - pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - pravica do zasebnosti - družinska sistemska psihoterapija
Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.
Izredne razmere in potencialna možnost okužbe same po sebi niso razlog za poseg v že izdano odločbo in razlog za dodatno omejitev že tako okrnjenih stikov dečka z očetom. Življenje s korona virusom postaja realnost in rešitev ni v omejitvi stikov, temveč v prevzemu odgovornosti za izvajanje zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe.
Kot izhaja iz splošnih smernic za opravljanje izvedeniškega dela na področju psihologije, psihologi ocenjujejo primernost staršev za zadovoljevanje otrokovih potreb z vidika največje koristi otroka, medtem ko psihiatri v družinskem izvedenstvu ocenjujejo, ali imajo starši klinično pomembne duševne in vedenjske motnje in kako lahko te motnje vplivajo na starševski stil ter ali so te motnje dostopne zdravljenju.
Pred ali med pravdo s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz niti listina, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca, temveč jih lahko sodišče upošteva le kot del strankine trditvene podlage pri obravnavanju pripomb na izvedeniško mnenje. Nobena stranka ne more zahtevati zaslišanja takega izvedenca, ki procesno gledano pravzaprav ni izvedenec, pač pa pomočnik stranke, ki ji pomaga utemeljevati trditve o zatrjevanih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037829
ZPP člen 2, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZMed člen 27, 27/8, 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-6, 33, 44, 44/2. OZ člen 183.
objava popravka - zavrnitev tožbenega zahtevka - odklonitveni razlog za objavo popravka - vsebina in dolžina popravka - novinarski prispevek - povprečni gledalec - namen pravice do popravka - zahteva za objavo popravka pred tožbo - bančni posli - odobritev bančnega kredita - možnost obravnavanja - neudeležba - kazenski postopek - denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - nedopustna pritožbena novota - prekluzija trditev
Tožnik z izpostavljanjem vsebine oddaje oziroma izvajanj njene voditeljice ne vzbudi nobenega pomisleka v pravilnost ocene sodišča, da oddaja ni vsebovala nobenih (težkih) obtožb zoper njega, da ni bila podana informacija, da naj bi sodeloval v izsiljevalski zgodbi, niti da naj bi oddaja ustvarjala vtis, da gre za osebo, ki se poslužuje moralno (najbolj) zavržnih in spornih dejanj, kot tudi, da zahteva za objavo popravka temelji na tožnikovem subjektivnem sklepanju o tem, kakšen vtis so dobili gledalci.
Pravdni postopek, ki sledi zavrnitvi zahteve za objavo popravka (glej 33. člen ZMed), je samostojen postopek, v katerem lahko tožena stranka svoje (ugovorne) trditve ustrezno širi in dopolnjuje, oziroma so pravdne stranke, kar se tiče podajanja trditev in predlaganja dokazov zanje, „vezane“ zgolj na pravila ZPP.