dovoljenost revizije zoper sklep - vložitev revizije - revizija zoper sklep - revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - zavrženje revizije - laična revizija - pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom - vsebinska obravnava vloge
Postulacijska sposobnost je pogoj za vsebinsko obravnavo vsake revizije, tudi tiste, ki je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe ali o potrditvi sklepa sodišča druge stopnje, da se revizija zavrže, razen če ni presojana odločitev o zavrženju pravnega sredstva utemeljevana na pomanjkanju te predpostavke.
postopek osebnega stečaja - predračun stroškov stečajnega postopka - pravnomočnost sklepa - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - preizkus potrebnosti stroškov - meje pravnomočnosti - administrativna dela - potrebno strokovno znanje - stroški izterjave - stroški opomina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka z dne 18. 5. 2020 določilo predračun stroškov stečajnega postopka tako, kot je bilo navedeno v upraviteljičinem predlogu, ki je bil sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Ugotovilo je, da je upraviteljičin predlog v skladu z drugim odstavkom 356. člena ZFPPIPP in da ustrezno upošteva stroške, ki so običajno potrebni za izvedbo dejanj v postopku in običajne zneske teh stroškov. Ocenilo torej je, da so stroški, ki jih je upraviteljica predvidela pod postavo 6e, potrebni za izvedbo stečajnega postopka. Sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka je postal pravnomočen. Ponovna, drugačna presoja tega, ali so odvetniški stroški izterjave (pozivi, opomini pred izvršbo itd.) potrebni, ob povedanem ni dopustna, razen v kolikor bi za to obstajali tehtni razlogi, s katerimi sodišče prve stopnje ob potrjevanju predračuna stroškov ni bilo in ni moglo biti seznanjeno.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - zahteva za sodno varstvo
Ne le, da pritožnik sam priznava, da nima nobenega dokaza, da je vložil ugovor (pravilno: zahteva za sodno varstvo) zoper PN, ker je ta bil poslan z navadno pošto, temveč tudi iz ugotovitev prvostopnega sodišča, ki je po prejemu storilčeve pritožbe z dne 8. 7. 2020 preverjalo morebitno vložitev storilčevega pravnega sredstva zoper prej citirani PN izhaja (uradni zaznamek na list. št. 65a), da na podlagi poizvedb prvega sodišča pri PP Rogaška Slatina izhaja, da storilec zoper tako izdani PN ni vložil zahteve za sodno varstvo - ZSV, prav tako pa je globo že plačal, iz podatkov v vpisniku vloženih ZSV pa tudi ne izhaja, da bi bil zoper storilca v teku kakršenkoli prekrškovni postopek.
krivdna odgovornost - soprispevek - neravnine - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca
Po stališču ustaljene sodne prakse je pravni standard normalne pohodne površine v mestnem okolju in na pohodnih površinah za pešce izpolnjen v primeru, če na neravnih pohodnih tleh ni nepričakovanih, zakritih ali pretiranih neravnin in se v tem primeru šteje, da bi normalno pazljiv pešec neravna tla lahko prehodil brez težav. Odkrušenina in vdolbina okoli cestne kape, pri čemer je poškodovan in odkrušen venec okrog kape meril v širino od 3 do 8 cm in v globino do 3 cm oziroma do 5 cm glede na okoliško betonsko površino, ker je bila cestna kapa, v premeru 145 mm, cca 2 cm pod nivojem okoliškega betona, in je bila 70 cm oddaljena od stopnice lokala, s katere je tožnik sestopil na pločnik, ne predstavlja odstopanja oziroma neravnine, ki je normalno pazljiv pešec ne bi mogel pravočasno opaziti in prehoditi brez težav.
Predmet odločitve prve stopnje je po izreku sklepa, njegovih razlogih in nenazadnje po pritožbeni obrazložitvi jasen, medtem ko bi bilo naštete okoliščine mogoče ocenjevati le, ko bi bil pritožnikov predlog za nadomestno izvršitev denarne kazni, pravočasen. Gre za formalni pogoj ali procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da bi bil navedeni predlog tudi vsebinsko obravnavan. To se po razumljivih razlogih sklepa ni zgodilo, vrnitve v prejšnje stanje pa v primerih nepravočasnih predlogov za nadomestno izvršitev kazni zapora ali denarne kazni ni mogoče zahtevati.
postopek delitve stvari v solastnini - delitev solastnine - neprimeren čas delitve - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - prekinitev postopka
Kaj je neprimerni čas za delitev, je odvisno od konkretnih okoliščin. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da postopek izvršbe na solastni delež na nepremičnini v tem primeru pomeni negotovost in zato neprimeren čas delitve.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - odškodninska odgovornost - pritožbene novote - zaslišanje priče - pisne izjave prič - predložitev pisne izjave priče
Izjave prič so bile poslane toženki, ki se v zvezi z njimi ni izjavila in ni predlagala njihovega zaslišanja, kar bi morala, če je dvomila v verodostojnost izjav.
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 568, 568/1, 333, 333/1, 333/2.
zamudna sodba - vzpostavitev prejšnjega stanja - sklepčnost tožbe
Sporni drugi del tožbenega zahtevka je tožeča stranka zapisala tako, da se je hkrati zavezala prvotoženki izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere bo pri nepremičninah mogoč vpis lastninske pravice na ime prvotoženke. Z njim želi vrniti prvotoženki, kar je prejela na podlagi razvezane pogodbe. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da iz zahtevka pod točko dve izhaja vzpostavitev prejšnjega stanja. Ta del tožbenega zahtevka je restitucijske narave. Za vzpostavitev prejšnjega stanja je odločilno, da postane prvotoženka spet lastnica izročenih nepremičnin.
predaja zahtevane osebe - opis kaznivega dejanja - pogoji za predajo zahtevane osebe - preizkus pogojev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Po petem odstavku 23. člena ZSKZDČEU-1 je opis in ne navedba kaznivega dejanja samostojni sestavni del sklepa, s katerim je predaja zahtevane osebe dovoljena ali zavrnjena. Smisel opisa kaznivega dejanja je v preizkusu obligatornih in fakultativnih razlogov za zavrnitev predaje zahtevane osebe iz 10. in 11. člena ZSKZDČEU-1. Preizkus temelji na primerjavi kaznivih dejanj, ki denimo v Sloveniji kot izvršitveni državi, drugače ko da bi bila (konkretno) opisana, ne morejo biti obravnavana. Primerjava med navedbo kaznivega dejanja in njegovim opisom je tako nujno nezadostna, saj navedba obsega zgolj zakonsko označbo z naslovom in oštevilčenjem kaznivega dejanja, ne pa tudi vseh drugih dejstev iz opisa kaznivega dejanja, od katerih je, ob dvojni kaznivosti odvisna še presoja vrste drugih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bi bila posamezna oseba odreditveni državi predana.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve - prepoved razpolaganja s premoženjem - pogoji za začasno odredbo - zavarovanje upnikove terjatve - verjetno izkazana terjatev - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - škoda zaradi začasne odredbe - plačilo najemnine - pobot - varščina
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ni razlog, ki bi utemeljeval zavarovanje denarne terjatve z izdajo začasne odredbe, niti ni mogoče zaključiti, da dolžniku zaradi prepovedi razpolaganja z opremo gostinskega lokala ne bo nastala nikakršna škoda.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZPPPD člen 2, 2/1. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2014) člen 1, 2.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - razvrstitev rastline ali substance med prepovedane droge - konoplja - uporaba konoplje v zdravstvene namene - nedovoljeno gojenje konoplje - dekriminacija dejanja
Zagovornikovi poudarki v pritožbi, ki se nanašajo na spremembe uvrstitve rastline konoplje in njenih proizvodov v Konvenciji o mamilih, predstavljajo njegovo špekulacijo, ki glede na vrsto mednarodnih dokumentov o navedeni tematiki (Osnutek predloga resolucije o uporabi konoplje v zdravstvene namene ter Predlog resolucije o uporabi konoplje v zdravstvene namene) in njuno vsebino ne upravičuje zaključka, za katerega se pritožnik očitno zavzema, namreč, da rastlina konoplja oziroma njeni proizvodi niso nevarni človekovemu zdravju oziroma so pretežno neškodljivi. Sicer so le direktive tisti akti, ki lahko zavezujejo države članice EU k implementaciji resolucije posamičnih odborov, resolucije same pa predstavljajo določeno vrsto pobud Evropskega parlamenta Evropski komisiji za pripravo zakonodajnega predloga, ki bo lahko ali pa ne sprejet v obliki direktive. Za razliko od pritožnika sodišče druge stopnje, upoštevaje dopolnjeno vsebino Predloga resolucije, ugotavlja, da Evropski parlament ne podpira vsesplošno pozitivnega mnenja o uporabi konoplje oziroma njenih proizvodov, zaradi česar pritožbena navedba, ki se dotika vsebine morebiti v prihodnosti sprejete direktive, ni utemeljena.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 350, 350/2, 353. ZPP-E člen 125, 125/1, 125/3. OZ člen 625, 625/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-2, 20-4, 21, 21-1.
dolžnik v stečaju - stečajni postopek nad toženo stranko - podjemnikove obveznosti - sodni izvedenec - postavitev sodnega izvedenca - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - napake materiala - nedovoljena pritožbena novota - stroški postopka - odmera stroškov postopka - odmera odvetniških stroškov - odvetniška tarifa - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - odmera pritožbenih stroškov
V obravnavanem primeru je tožeča stranka s svojim zahtevkom v celoti propadla, zato mora glede na prvi odstavek 154. člena ZPP toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka. Za drugačno odločitev v obravnavanem primeru ni videti razumne razlage. Okoliščine, ki jih v 14. točki obrazložitve navaja prvostopenjsko sodišče, za odločitev o pravdnih stroških niso pravno relevantne. Odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne utemeljujejo ugotovljena dejstva, da je zgolj tožeča stranka v stečajni postopek nad toženo stranko prijavila svojo terjatev, ki jo je upravitelj prerekal, da iz zadnjega poročila upraviteljice z dne 27. 4. 2019 izhaja, da znaša stanje stečajne mase na dan 31. 3. 2019 10.170,19 EUR, da drugega premoženja stečajni dolžnik nima, da še niso bili plačani stroški stečajnega postopka in da to pomeni, da bo stečajna masa po tistem, ko bodo poravnani še vsi nastali stroški stečajnega postopka, zadoščala še za plačilo stroškov tega postopka, tj. zastopanja po odvetniku. Razlog, da vsaka stranka krije svoje stroške je po pravilni navedbi pritožnice nezakonit, odločitev pa samovoljna - v nasprotju z določilom prvega odstavka 154. člena ZPP in s 1. točko izreka izpodbijane sodbe, zaradi česar je podana tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZSPJS člen 24.. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3.
položajni dodatek
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je položajni dodatek del plače, ki pripada delavcu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh del pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Za določitev položajnega dodatka ni bistvena šifra delovnega mesta, pač pa so bistvene naloge, ki so določene za delovno mesto. Ker je za delovno mesto določena naloga vodenje, koordiniranje in nadzor produkcijske skupine (kot to izhaja iz opisa delovnega mesta tožnika), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožniku naloga vodenja in koordiniranja določena kot osnovna naloga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni upravičen do položajnega dodatka za izvajanje te osnovne naloge - vodenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037830
OZ člen 149, 153, 153/2, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 8, 286b, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - padec s strehe - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - delo s povečano nevarnostjo - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca - opustitev varnostnih ukrepov - izvedenec za varstvo pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - dokazna ocena - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - sporen obseg poškodb - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - mejni prag zadostne verjetnosti - potek zdravljenja - pravica do izjave - neizvedba predlaganega dokaza - javna listina - prepozen dokazni predlog - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ocena delovne zmožnosti - odvetniški stroški - odmera po stroškovniku
Toženka ni zagotovila ustreznih varnostnih in delovnih pogojev za opravljanje tožnikovega dela na višini (zagotovitev varovalne opreme in ustreznega dostopa po strehi), zato se ne more sklicevati na nepričakovanost tožnikovega ravnanja in nezmožnost izognitve njegovim posledicam. Ugovor o tožnikovem prispevku je bil pravilno zavrnjen.
Po merilu mejnega praga zadostne verjetnosti povzročitelj škode odgovarja za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega 50 %, dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe povzročilo škodni dogodek.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - član hudodelske združbe - kaznivo dejanje proti premoženju - zloraba prostitucije - izbris iz kazenske evidence
Pri kaznivih dejanjih zoper premoženje ni odločilno, ali je storilec pridobil protipravno premoženjsko korist zase. Že v 23. poglavju, v katerega so umeščena kazniva dejanja zoper premoženje, je vrsta kaznivih dejanj, ki ne terjajo pridobitve premoženjske koristi le za storilca kaznivega dejanja samega, pač pa zadostuje, da s kaznivim dejanjem pridobi protipravno premoženjsko korist komu drugemu (npr. kazniva dejanje goljufije po členu 211 KZ-1, organiziranja denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo po členu 212 KZ-1, izsiljevanja po členu 213 KZ-1, oderuštva po členu 214 KZ-1, izneverjanja po členu 215 KZ-1). Tako se pokaže, da pritožnik s stališčem, da njegove vloge pri kaznivem dejanju zlorabe prostitucije (pri čemer sam v pritožbi priznava, da je od oškodovank prejel denarne zneske in jih po navodilih nadrejenih izročal nadrejenim), ker pri tem zase ni pridobil protipravne premoženjske koristi in zato njegovega kaznivega dejanja ni moč opredeliti kot kaznivo dejanje zoper premoženje, ne more uspeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038132
KZ-1 člen 122, 122/1, 191, 191/1. ZPND člen 2. ZKP člen 391.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - družinska skupnost - dejansko vprašanje - medsebojna čustvena navezanost - življenjska skupnost - spravljanje v podrejen položaj
Obstoj družinske skupnosti je vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh okoliščin primera. V danem primeru pritožnik izhaja iz medsebojne navezanosti kot je značilna za zakonsko zvezo ali njej podobno izvenzakonsko oziroma drugo skupnost, medtem ko za družinsko skupnost v smislu obravnavanega kaznivega dejanja zadostuje življenjska skupnost oseb iz 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki traja dlje časa z vsakdanjimi odnosi pri opravljanju gospodinjskih del, obedovanjih, vzdrževanju prostorov ter kljub nesoglasjem in sporom do katerih v takšni skupnosti potem prihaja.
oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - nujni dedič - smrt dediča pred zapuščinskim postopkom - dedič postane stranka v postopku v trenutku smrti - prehod dedne pravice - dedovanje na podlagi vstopne pravice - prvi dedni red - izjava o sprejemu dediščine - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dediščini - univerzalni pravni naslednik - dedna transmisija
Dedič postane s trenutkom zapustnikove smrti subjekt vseh pravic in obveznosti zapustnika, da pridobi zapuščino, mu ni treba storiti nič, pridobi jo ipso iure. Velja domneva, da dediči dediščino sprejemajo, lahko pa to domnevo izpodbijejo s tem, da izjavijo, da se dediščini odpovedujejo. Če dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka, pa se ni dediščini odpovedal, preide pravica odpovedati se dediščini na njegove dediče (134. člen ZD). Tako je, ker dedič postane dedič s trenutkom smrti zapustnika, dedič po kasneje umrlem dediču pa dedič po njem v trenutku smrti kasneje umrlega dediča.
Nerelevantno je za odločitev o dedovanju po zapustnici tudi, komu je njen mož namenil premoženje v svoji oporoki. Ker je s trenutkom njegove smrti prešla njegova dedna pravica po zapustnici na njegove dediče in so ti stopili tudi v njegov procesni položaj, ni pomembno niti, ali bi, če bi bil še živ, v zapuščinskem postopku po zapustnici zahteval nujni dedni delež. Pri dedovanju V. V. po zapustnici gre za primer dedne transmisije: kot zakonita dedinja prvega dednega reda je nujna dedinja po svojem očetu (25. člen ZD), možu zapustnice, ki je umrl pred koncem tega zapuščinskega postopka, in je iz naslova dedne pravice po njem v celoti vstopila v njegov pravni položaj v zapuščinskem postopku po ženi. Je njegov univerzalni pravni naslednik in je podedovala vse njegove pravice in obveznosti. Načelo, da ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim, instituta dedne transmisije ne izniči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POGODBENO PRAVO
VSL00035845
ZPP člen 458. OZ člen 3, 9.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - dobava toplotne energije - gospodarska javna služba - koncesionar - nova družba - opravljanje gospodarske dejavnosti - sklenitev pogodbe - domneva - splošni pogoji - urejanje obligacijskih razmerij
Iz koncesijske odločbe izhaja, da koncesionar gospodarske javne službe ne bo opravljal sam, ampak bo dejavnost opravljal preko nove gospodarske družbe, ki bo v njeni 100 % lasti in bo imela isto pooblaščeno osebo in zakonitega zastopnika ter bo izpolnjevala vse pogoje za opravljanje gospodarske javne službe. To je vsekakor tožeča stranka.
Po petem odstavku 21. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice se šteje, da je pogodba sklenjena z dnem začetka dobave in koriščenja toplote, kar je pravilno ugotovilo v 4. točki obrazložitve tudi sodišče prve stopnje. Posledično ne drži, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na kakšni podlagi je vzpostavilo domnevo o obstoju pogodbe.