Zato so nerelevantne pritožbene navedbe, naj sodišče omili ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker storilec iskreno obžaluje storitev hujšega prekrška, ima doma kmetijo, na kateri poteka delo tudi s traktorjem, vendar brez vozniškega dovoljenja tudi kmetije več ne more obdelovati, prav tako pa se vozi na delo z osebnim vozilom, zato ga bo izguba oziroma prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zelo prizadela. Omilitev je institut, ki ga je zakonodajalec v določbah člena 26 ZP-1 predvidel le v primeru omilitve globe, ta institut pa ni predviden v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot si to napačno razlaga pritožnik, ki predlaga, da se mu ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja omili.
OZ člen 50, 564. ZPP člen 8, 224, 262, 262/2, 339, 339/2, 339/2-14.
posojilna pogodba - ničnost notarskega zapisa - ničnost pogodbe - navideznost pogodbe - prikrita posojilna pogodba - izročitev denarnih sredstev - zaslišanje stranke - odsotnost z naroka - pomen dejanja - sporazum o ustanovitvi hipoteke - javna listina - vsebina listine - pomen izjave - kasatorično pooblastilo - dokazna ocena - nov dokaz - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Navideznost posojilne pogodbe mora dokazati tožeča stranka.
Pritožnica utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v dokazni oceni izostala njegova presoja, kakšen pomen ima to, da tožnica ni prišla na zaslišanje, s čimer je zanemarilo določbo drugega odstavka 262. člena ZPP in odločitve sodišča ni mogoče preizkusiti. To je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v dokazno oceno vključi poleg ocene pomena tožničine odsotnosti z naroka v luči toženkinih dokazov, tudi dopis londonske policije, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo po izdaji sodne odločbe.
dovoljenost revizije zoper sklep - vložitev revizije - revizija zoper sklep - revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - zavrženje revizije - laična revizija - pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom - vsebinska obravnava vloge
Postulacijska sposobnost je pogoj za vsebinsko obravnavo vsake revizije, tudi tiste, ki je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe ali o potrditvi sklepa sodišča druge stopnje, da se revizija zavrže, razen če ni presojana odločitev o zavrženju pravnega sredstva utemeljevana na pomanjkanju te predpostavke.
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 568, 568/1, 333, 333/1, 333/2.
zamudna sodba - vzpostavitev prejšnjega stanja - sklepčnost tožbe
Sporni drugi del tožbenega zahtevka je tožeča stranka zapisala tako, da se je hkrati zavezala prvotoženki izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere bo pri nepremičninah mogoč vpis lastninske pravice na ime prvotoženke. Z njim želi vrniti prvotoženki, kar je prejela na podlagi razvezane pogodbe. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da iz zahtevka pod točko dve izhaja vzpostavitev prejšnjega stanja. Ta del tožbenega zahtevka je restitucijske narave. Za vzpostavitev prejšnjega stanja je odločilno, da postane prvotoženka spet lastnica izročenih nepremičnin.
Predmet odločitve prve stopnje je po izreku sklepa, njegovih razlogih in nenazadnje po pritožbeni obrazložitvi jasen, medtem ko bi bilo naštete okoliščine mogoče ocenjevati le, ko bi bil pritožnikov predlog za nadomestno izvršitev denarne kazni, pravočasen. Gre za formalni pogoj ali procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da bi bil navedeni predlog tudi vsebinsko obravnavan. To se po razumljivih razlogih sklepa ni zgodilo, vrnitve v prejšnje stanje pa v primerih nepravočasnih predlogov za nadomestno izvršitev kazni zapora ali denarne kazni ni mogoče zahtevati.
krivdna odgovornost - soprispevek - neravnine - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca
Po stališču ustaljene sodne prakse je pravni standard normalne pohodne površine v mestnem okolju in na pohodnih površinah za pešce izpolnjen v primeru, če na neravnih pohodnih tleh ni nepričakovanih, zakritih ali pretiranih neravnin in se v tem primeru šteje, da bi normalno pazljiv pešec neravna tla lahko prehodil brez težav. Odkrušenina in vdolbina okoli cestne kape, pri čemer je poškodovan in odkrušen venec okrog kape meril v širino od 3 do 8 cm in v globino do 3 cm oziroma do 5 cm glede na okoliško betonsko površino, ker je bila cestna kapa, v premeru 145 mm, cca 2 cm pod nivojem okoliškega betona, in je bila 70 cm oddaljena od stopnice lokala, s katere je tožnik sestopil na pločnik, ne predstavlja odstopanja oziroma neravnine, ki je normalno pazljiv pešec ne bi mogel pravočasno opaziti in prehoditi brez težav.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - odškodninska odgovornost - pritožbene novote - zaslišanje priče - pisne izjave prič - predložitev pisne izjave priče
Izjave prič so bile poslane toženki, ki se v zvezi z njimi ni izjavila in ni predlagala njihovega zaslišanja, kar bi morala, če je dvomila v verodostojnost izjav.
predaja zahtevane osebe - opis kaznivega dejanja - pogoji za predajo zahtevane osebe - preizkus pogojev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Po petem odstavku 23. člena ZSKZDČEU-1 je opis in ne navedba kaznivega dejanja samostojni sestavni del sklepa, s katerim je predaja zahtevane osebe dovoljena ali zavrnjena. Smisel opisa kaznivega dejanja je v preizkusu obligatornih in fakultativnih razlogov za zavrnitev predaje zahtevane osebe iz 10. in 11. člena ZSKZDČEU-1. Preizkus temelji na primerjavi kaznivih dejanj, ki denimo v Sloveniji kot izvršitveni državi, drugače ko da bi bila (konkretno) opisana, ne morejo biti obravnavana. Primerjava med navedbo kaznivega dejanja in njegovim opisom je tako nujno nezadostna, saj navedba obsega zgolj zakonsko označbo z naslovom in oštevilčenjem kaznivega dejanja, ne pa tudi vseh drugih dejstev iz opisa kaznivega dejanja, od katerih je, ob dvojni kaznivosti odvisna še presoja vrste drugih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bi bila posamezna oseba odreditveni državi predana.
postopek delitve stvari v solastnini - delitev solastnine - neprimeren čas delitve - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - prekinitev postopka
Kaj je neprimerni čas za delitev, je odvisno od konkretnih okoliščin. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da postopek izvršbe na solastni delež na nepremičnini v tem primeru pomeni negotovost in zato neprimeren čas delitve.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - izpolnitev zakonskih pogojev - nujen ukrep - izvedensko mnenje - časovna veljavnost začasnega zadržanja - trajanje varnostnega ukrepa
Po določbi 53. člena ZDZdr je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena ZDZdr.
Sprejeta odločitev o času zdravljenja ne izključuje možnosti predčasnega odpusta, če bi se zdravstveno stanje udeleženca izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več.
stranka oproščena plačila sodnih taks - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - prevalitev taksne obveznosti - sklenitev sodne poravnave - delni uspeh v pravdi - celoten uspeh v pravdi
15. člen ZST-1 v drugem odstavku določa kot pogoj za prevalitev taksne obveznosti (celoten) uspeh stranke, zato mora za prevalitev sodnih taks stranka v postopku uspeti v celoti. Četrti odstavek citiranega določila pa nalaga taksno obveznost stranki, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku delno uspela ter je na podlagi izvršilnega naslova pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. 15. člen ZST-1 tako v drugem odstavku ureja položaj (celotnega) uspeha taksno oproščene stranke, v četrtem odstavku pa položaj delnega uspeha taksno oproščene stranke (ob pogoju pridobitve premoženja).
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 350, 350/2, 353. ZPP-E člen 125, 125/1, 125/3. OZ člen 625, 625/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-2, 20-4, 21, 21-1.
dolžnik v stečaju - stečajni postopek nad toženo stranko - podjemnikove obveznosti - sodni izvedenec - postavitev sodnega izvedenca - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - napake materiala - nedovoljena pritožbena novota - stroški postopka - odmera stroškov postopka - odmera odvetniških stroškov - odvetniška tarifa - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - odmera pritožbenih stroškov
V obravnavanem primeru je tožeča stranka s svojim zahtevkom v celoti propadla, zato mora glede na prvi odstavek 154. člena ZPP toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka. Za drugačno odločitev v obravnavanem primeru ni videti razumne razlage. Okoliščine, ki jih v 14. točki obrazložitve navaja prvostopenjsko sodišče, za odločitev o pravdnih stroških niso pravno relevantne. Odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne utemeljujejo ugotovljena dejstva, da je zgolj tožeča stranka v stečajni postopek nad toženo stranko prijavila svojo terjatev, ki jo je upravitelj prerekal, da iz zadnjega poročila upraviteljice z dne 27. 4. 2019 izhaja, da znaša stanje stečajne mase na dan 31. 3. 2019 10.170,19 EUR, da drugega premoženja stečajni dolžnik nima, da še niso bili plačani stroški stečajnega postopka in da to pomeni, da bo stečajna masa po tistem, ko bodo poravnani še vsi nastali stroški stečajnega postopka, zadoščala še za plačilo stroškov tega postopka, tj. zastopanja po odvetniku. Razlog, da vsaka stranka krije svoje stroške je po pravilni navedbi pritožnice nezakonit, odločitev pa samovoljna - v nasprotju z določilom prvega odstavka 154. člena ZPP in s 1. točko izreka izpodbijane sodbe, zaradi česar je podana tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - član hudodelske združbe - kaznivo dejanje proti premoženju - zloraba prostitucije - izbris iz kazenske evidence
Pri kaznivih dejanjih zoper premoženje ni odločilno, ali je storilec pridobil protipravno premoženjsko korist zase. Že v 23. poglavju, v katerega so umeščena kazniva dejanja zoper premoženje, je vrsta kaznivih dejanj, ki ne terjajo pridobitve premoženjske koristi le za storilca kaznivega dejanja samega, pač pa zadostuje, da s kaznivim dejanjem pridobi protipravno premoženjsko korist komu drugemu (npr. kazniva dejanje goljufije po členu 211 KZ-1, organiziranja denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo po členu 212 KZ-1, izsiljevanja po členu 213 KZ-1, oderuštva po členu 214 KZ-1, izneverjanja po členu 215 KZ-1). Tako se pokaže, da pritožnik s stališčem, da njegove vloge pri kaznivem dejanju zlorabe prostitucije (pri čemer sam v pritožbi priznava, da je od oškodovank prejel denarne zneske in jih po navodilih nadrejenih izročal nadrejenim), ker pri tem zase ni pridobil protipravne premoženjske koristi in zato njegovega kaznivega dejanja ni moč opredeliti kot kaznivo dejanje zoper premoženje, ne more uspeti.
ZJU člen 1.. ZDR-1 člen 17, 44, 126.. ZSPJS člen 20, 20/1.
izstavitev pogodbe o zaposlitvi - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica opravlja naloge drugega delovnega mesta, ji je na podlagi 44. člena ZDR-1 pravilno prisodilo razliko v plači med tem delovnim mestom in delovnim mestom, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Delavec ima pravico zahtevati izstavitev pogodbe o zaposlitvi na podlagi 17. člena ZDR-1, če pisna pogodba ni sklenjena in se opravlja delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa delavec opravlja drugo delo.
Glede na to, da sodišče operira z dokaznim standardom utemeljenega suma, ne more biti na mestu pritožbena ugotovitev in trditev, da sodišče v napadenem sklepu krivično (in preuranjeno) prejudicira obtoženčeveo obnašanje oziroma ravnanje, ki naj bi potenicialno bila sporna oziroma lahko tudi kazniva dejanja ter da s tem ravna v nasprotju s temeljnim in ustavnim načelom domneve nedolžnosti in drugim ustavnimi varovanimi kategorijami.
Ob tem ko pritožnik opozarja, da je šlo za enkraten dogodek, ko naj bi bil obtoženec v posebnem psihičnem stanju, ko na nek način problematizira dognanja komisije za izvedenska mnenja, ki se je opredelila o obtoženčevih sposobnostih razumevanja pomena svojega dejanja in sposobnih obvladovanja svojega ravnanja v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj, pritožnik ne pojasni, zakaj da bi bil pri obtožencu izključen kriminalni recidiv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POGODBENO PRAVO
VSL00035845
ZPP člen 458. OZ člen 3, 9.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - dobava toplotne energije - gospodarska javna služba - koncesionar - nova družba - opravljanje gospodarske dejavnosti - sklenitev pogodbe - domneva - splošni pogoji - urejanje obligacijskih razmerij
Iz koncesijske odločbe izhaja, da koncesionar gospodarske javne službe ne bo opravljal sam, ampak bo dejavnost opravljal preko nove gospodarske družbe, ki bo v njeni 100 % lasti in bo imela isto pooblaščeno osebo in zakonitega zastopnika ter bo izpolnjevala vse pogoje za opravljanje gospodarske javne službe. To je vsekakor tožeča stranka.
Po petem odstavku 21. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice se šteje, da je pogodba sklenjena z dnem začetka dobave in koriščenja toplote, kar je pravilno ugotovilo v 4. točki obrazložitve tudi sodišče prve stopnje. Posledično ne drži, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na kakšni podlagi je vzpostavilo domnevo o obstoju pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038132
KZ-1 člen 122, 122/1, 191, 191/1. ZPND člen 2. ZKP člen 391.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - družinska skupnost - dejansko vprašanje - medsebojna čustvena navezanost - življenjska skupnost - spravljanje v podrejen položaj
Obstoj družinske skupnosti je vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh okoliščin primera. V danem primeru pritožnik izhaja iz medsebojne navezanosti kot je značilna za zakonsko zvezo ali njej podobno izvenzakonsko oziroma drugo skupnost, medtem ko za družinsko skupnost v smislu obravnavanega kaznivega dejanja zadostuje življenjska skupnost oseb iz 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki traja dlje časa z vsakdanjimi odnosi pri opravljanju gospodinjskih del, obedovanjih, vzdrževanju prostorov ter kljub nesoglasjem in sporom do katerih v takšni skupnosti potem prihaja.