Zato so nerelevantne pritožbene navedbe, naj sodišče omili ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker storilec iskreno obžaluje storitev hujšega prekrška, ima doma kmetijo, na kateri poteka delo tudi s traktorjem, vendar brez vozniškega dovoljenja tudi kmetije več ne more obdelovati, prav tako pa se vozi na delo z osebnim vozilom, zato ga bo izguba oziroma prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zelo prizadela. Omilitev je institut, ki ga je zakonodajalec v določbah člena 26 ZP-1 predvidel le v primeru omilitve globe, ta institut pa ni predviden v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot si to napačno razlaga pritožnik, ki predlaga, da se mu ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja omili.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - tehtanje okoliščin - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, sodišče v primeru, ko ugotovi vse predpostavke za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi mora preklicati, zato je zmotno prepričanje storilca, da preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni obligatoren in da bi sodišče lahko znova tehtalo okoliščine, v katerih je storilec storil hujši prekršek, zaradi katerega je prišlo do preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot tudi, da lahko tehta tudi okoliščine, ki so pomembne, da storilec vozniško dovoljenje obdrži.
postopek osebnega stečaja - predračun stroškov stečajnega postopka - pravnomočnost sklepa - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - preizkus potrebnosti stroškov - meje pravnomočnosti - administrativna dela - potrebno strokovno znanje - stroški izterjave - stroški opomina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka z dne 18. 5. 2020 določilo predračun stroškov stečajnega postopka tako, kot je bilo navedeno v upraviteljičinem predlogu, ki je bil sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Ugotovilo je, da je upraviteljičin predlog v skladu z drugim odstavkom 356. člena ZFPPIPP in da ustrezno upošteva stroške, ki so običajno potrebni za izvedbo dejanj v postopku in običajne zneske teh stroškov. Ocenilo torej je, da so stroški, ki jih je upraviteljica predvidela pod postavo 6e, potrebni za izvedbo stečajnega postopka. Sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka je postal pravnomočen. Ponovna, drugačna presoja tega, ali so odvetniški stroški izterjave (pozivi, opomini pred izvršbo itd.) potrebni, ob povedanem ni dopustna, razen v kolikor bi za to obstajali tehtni razlogi, s katerimi sodišče prve stopnje ob potrjevanju predračuna stroškov ni bilo in ni moglo biti seznanjeno.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - odškodninska odgovornost - pritožbene novote - zaslišanje priče - pisne izjave prič - predložitev pisne izjave priče
Izjave prič so bile poslane toženki, ki se v zvezi z njimi ni izjavila in ni predlagala njihovega zaslišanja, kar bi morala, če je dvomila v verodostojnost izjav.
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 568, 568/1, 333, 333/1, 333/2.
zamudna sodba - vzpostavitev prejšnjega stanja - sklepčnost tožbe
Sporni drugi del tožbenega zahtevka je tožeča stranka zapisala tako, da se je hkrati zavezala prvotoženki izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere bo pri nepremičninah mogoč vpis lastninske pravice na ime prvotoženke. Z njim želi vrniti prvotoženki, kar je prejela na podlagi razvezane pogodbe. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da iz zahtevka pod točko dve izhaja vzpostavitev prejšnjega stanja. Ta del tožbenega zahtevka je restitucijske narave. Za vzpostavitev prejšnjega stanja je odločilno, da postane prvotoženka spet lastnica izročenih nepremičnin.
predaja zahtevane osebe - opis kaznivega dejanja - pogoji za predajo zahtevane osebe - preizkus pogojev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Po petem odstavku 23. člena ZSKZDČEU-1 je opis in ne navedba kaznivega dejanja samostojni sestavni del sklepa, s katerim je predaja zahtevane osebe dovoljena ali zavrnjena. Smisel opisa kaznivega dejanja je v preizkusu obligatornih in fakultativnih razlogov za zavrnitev predaje zahtevane osebe iz 10. in 11. člena ZSKZDČEU-1. Preizkus temelji na primerjavi kaznivih dejanj, ki denimo v Sloveniji kot izvršitveni državi, drugače ko da bi bila (konkretno) opisana, ne morejo biti obravnavana. Primerjava med navedbo kaznivega dejanja in njegovim opisom je tako nujno nezadostna, saj navedba obsega zgolj zakonsko označbo z naslovom in oštevilčenjem kaznivega dejanja, ne pa tudi vseh drugih dejstev iz opisa kaznivega dejanja, od katerih je, ob dvojni kaznivosti odvisna še presoja vrste drugih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bi bila posamezna oseba odreditveni državi predana.
krivdna odgovornost - soprispevek - neravnine - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca
Po stališču ustaljene sodne prakse je pravni standard normalne pohodne površine v mestnem okolju in na pohodnih površinah za pešce izpolnjen v primeru, če na neravnih pohodnih tleh ni nepričakovanih, zakritih ali pretiranih neravnin in se v tem primeru šteje, da bi normalno pazljiv pešec neravna tla lahko prehodil brez težav. Odkrušenina in vdolbina okoli cestne kape, pri čemer je poškodovan in odkrušen venec okrog kape meril v širino od 3 do 8 cm in v globino do 3 cm oziroma do 5 cm glede na okoliško betonsko površino, ker je bila cestna kapa, v premeru 145 mm, cca 2 cm pod nivojem okoliškega betona, in je bila 70 cm oddaljena od stopnice lokala, s katere je tožnik sestopil na pločnik, ne predstavlja odstopanja oziroma neravnine, ki je normalno pazljiv pešec ne bi mogel pravočasno opaziti in prehoditi brez težav.
Predmet odločitve prve stopnje je po izreku sklepa, njegovih razlogih in nenazadnje po pritožbeni obrazložitvi jasen, medtem ko bi bilo naštete okoliščine mogoče ocenjevati le, ko bi bil pritožnikov predlog za nadomestno izvršitev denarne kazni, pravočasen. Gre za formalni pogoj ali procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da bi bil navedeni predlog tudi vsebinsko obravnavan. To se po razumljivih razlogih sklepa ni zgodilo, vrnitve v prejšnje stanje pa v primerih nepravočasnih predlogov za nadomestno izvršitev kazni zapora ali denarne kazni ni mogoče zahtevati.
postopek delitve stvari v solastnini - delitev solastnine - neprimeren čas delitve - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - prekinitev postopka
Kaj je neprimerni čas za delitev, je odvisno od konkretnih okoliščin. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da postopek izvršbe na solastni delež na nepremičnini v tem primeru pomeni negotovost in zato neprimeren čas delitve.
oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - nujni dedič - smrt dediča pred zapuščinskim postopkom - dedič postane stranka v postopku v trenutku smrti - prehod dedne pravice - dedovanje na podlagi vstopne pravice - prvi dedni red - izjava o sprejemu dediščine - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dediščini - univerzalni pravni naslednik - dedna transmisija
Dedič postane s trenutkom zapustnikove smrti subjekt vseh pravic in obveznosti zapustnika, da pridobi zapuščino, mu ni treba storiti nič, pridobi jo ipso iure. Velja domneva, da dediči dediščino sprejemajo, lahko pa to domnevo izpodbijejo s tem, da izjavijo, da se dediščini odpovedujejo. Če dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka, pa se ni dediščini odpovedal, preide pravica odpovedati se dediščini na njegove dediče (134. člen ZD). Tako je, ker dedič postane dedič s trenutkom smrti zapustnika, dedič po kasneje umrlem dediču pa dedič po njem v trenutku smrti kasneje umrlega dediča.
Nerelevantno je za odločitev o dedovanju po zapustnici tudi, komu je njen mož namenil premoženje v svoji oporoki. Ker je s trenutkom njegove smrti prešla njegova dedna pravica po zapustnici na njegove dediče in so ti stopili tudi v njegov procesni položaj, ni pomembno niti, ali bi, če bi bil še živ, v zapuščinskem postopku po zapustnici zahteval nujni dedni delež. Pri dedovanju V. V. po zapustnici gre za primer dedne transmisije: kot zakonita dedinja prvega dednega reda je nujna dedinja po svojem očetu (25. člen ZD), možu zapustnice, ki je umrl pred koncem tega zapuščinskega postopka, in je iz naslova dedne pravice po njem v celoti vstopila v njegov pravni položaj v zapuščinskem postopku po ženi. Je njegov univerzalni pravni naslednik in je podedovala vse njegove pravice in obveznosti. Načelo, da ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim, instituta dedne transmisije ne izniči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037809
ZPP člen 80, 82, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42, 62, 62/3. DZ člen 239, 239/3, 267, 267/2, 268.
pravdna sposobnost stranke - začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - skrbnik za poseben primer - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zloraba instituta - neopredelitev do odločilnih dejstev - narava postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba višine preživnine
Samo v primerih, ko je treba v postopku hitro zavarovati pravice stranke, je dopustno postaviti skrbnika za posebni primer. Skrbnik za posebni primer ni namenjen osebam, ki potrebujejo celovito varstvo osebnosti. Takšne osebe je treba postaviti pod skrbništvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00035715
OZ člen 14, 86, 87, 92. ZPP člen 285, 286, 482, 482/1, 482/1-1.
sklep nadzornega sveta - imenovanje direktorja - tožba na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta - zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo - zainteresirana oseba - vzpostavitev prejšnjega stanja - materialno procesno vodstvo - sklep o odpoklicu - sosporniška intervencija - neizbrani kandidat - pravne posledice ničnosti - aktivna legitimacija
Predmet spora ni ničnost sklepa o odpoklicu direktorja toženca. Zato zadeva ni primerljiva z zadevami, v katerih je odpoklicani direktor uveljavljal ničnost sklepa nadzornega sveta o svojem odpoklicu.
V obravnavanem primeru se ne uporabljajo pravila ZPP o gospodarskih sporih, ker ne gre za spor med družbo in članom organa upravljanja družbe, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. V obravnavani zadevi gre za presojo ničnosti sklepa nadzornega sveta o imenovanju sosporniškega intervenienta za direktorja družbe, kot drugega pravnega posla med tožencem in sosporniškim intervenientom.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je bil tožnik ob vložitvi tožbe kot neizbrani kandidat za direktorja toženca zainteresirana oseba v smislu določbe 92. člena OZ. Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje izraženo v izpodbijanem sklepu, da je s poznejšo izbiro tožnika za direktorja toženca, odpadel njegov pravni interes za tožbo. Tožnik ni upravičen voditi spora v interesu toženca, še manj v interesu sosporniškega intervenienta.
V okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje tožnika ni bilo dolžno pozivati, da dodatno pojasni, v čem je njegov pravni interes za tožbo zoper toženca, potem, ko je postal njegov direktor. Očitno je namreč, da med družbo in direktorjem družbe ne obstaja sporno razmerje, na kar sodišču ni bilo treba še izrecno opozarjati pravdnih strank.
Tožnik ni niti družbenik tožene stranke niti „stranka“ sklepa nadzornega sveta o izbiri direktorja. Zato zahtevka na razveljavitev sklepa nadzornega sveta, ki se nanj ne nanaša, po materialnem pravu nima.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 323, 323/1, 323/3, 326, 337. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
stečajni postopek - društvo - krajevna skupnost - predkupna pravica občine - lovski dom - javno dobro - oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem - soglasje sodišča za oddajo v najem - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - unovčenje dolžnikovega premoženja - načelo hitrosti stečajnega postopka - odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok - višina najemnine - soglasje sodišča k ustanovitvi predkupne pravice - konflikt interesov - možnost preizkusa odločitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe
Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev o soglasju k ustanovitvi pogodbene pravice v korist najemnika utemeljilo predvsem na interesu krajevne skupnosti, da kasneje odkupi lovski dom, ki bi v prihodnje služil kot "javno dobro", pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlogi sodišča prve stopnje niso zadostni in dovolj konkretni, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Na podlagi navedb v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zato ne more odgovoriti pritožniku, ali bo imel najemnik lovskega doma tudi pravico kupiti lovski dom. Navedeno dejstvo je za odločitev o ustanovitvi pogodbene predkupne pravice odločilno, saj je mogoče predkupno pravico ustanoviti v stečajnem postopku le v korist osebe, ki lahko pridobi lastninsko pravico na predmetu prodaje.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje pozove upraviteljico, da predlog ustrezno dopolni in po potrebi zahteva tudi pisno izjavo zakonitega zastopnika najemnika o nameri, da bo lovski dom tudi kupil in da za to ne obstaja nobena ovira. Pri odločitvi o predlogu ustanovitve pogodbene predkupne pravice v korist konkretne krajevne skupnosti naj prav tako upošteva ustrezne določbe Statuta Mestne občine in se opredeli do informacije stečajne upraviteljice o zakonski predkupni pravici te občine, katere del je krajevna skupnost oziroma najemnik.
Sodišče prve stopnje je vsled napačnega zaključka, da je upnik umaknil predlog za izvršbo v predmetnem izvršilnem postopku, izvršilni postopek nepravilno ustavilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00042186
SZ-1 člen 103, 103/3, 104.
odpoved najemne pogodbe - opomin na plačilo najemnine - rok za izpolnitev obveznosti - primeren rok za izpolnitev - finančno stanje dolžnika - subvencioniranje najemnine
Po oceni pritožbenega sodišča je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da v opominu dodeljeni 15-dnevni rok za plačilo skupnega zneska 5.499,63 EUR iz naslova neplačanih najemnin in obratovalnih stroškov ne predstavlja primernega roka za odpravo navedenega odpovednega razloga v luči določila tretjega odstavka 103. člena SZ-1.
Namen določitve primernega roka v opominu je brez dvoma ta, da ima najemnik v določenem roku realno možnost odpraviti odpovedni razlog. Tožeča stranka bi torej glede na višino dolga in ob tem, da ji je nesporno znan finančni položaj toženca, da torej toženec prejema le 400,00 EUR pokojnine, da je že upravičen do subvencije neprofitne najemnine in da ni kreditno sposoben, morala tožencu v opominu določiti daljši rok za odpravo odpovednega razloga.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve - prepoved razpolaganja s premoženjem - pogoji za začasno odredbo - zavarovanje upnikove terjatve - verjetno izkazana terjatev - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - škoda zaradi začasne odredbe - plačilo najemnine - pobot - varščina
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ni razlog, ki bi utemeljeval zavarovanje denarne terjatve z izdajo začasne odredbe, niti ni mogoče zaključiti, da dolžniku zaradi prepovedi razpolaganja z opremo gostinskega lokala ne bo nastala nikakršna škoda.
Pritožba uveljavlja, da je pri odločanju glede začasne odredbe znižan dokazni standard odločanja na stopnjo verjetnosti. Navedeno velja, pri čemer pa je tožnik predlagal ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere bistveni namen je začasna ureditev spornega pravnega razmerja do pravnomočnosti sodne odločbe. Pri izdaji takšnih začasnih odredb pa je potreben restriktiven pristop, pri čemer pa iz predložene listinske dokumentacije ne izhaja, da bi bila dosedaj izkazana verjetnost terjatve, saj je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mu je očitala hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker si je tožnik protipravno prisvojil sredstva delodajalca, pri čemer obstaja utemeljen sum, da je tožnik naklepno storil kaznivi dejanji tatvine in odvzema motornega vozila. Tožnik je bil vabljen na zagovor in je zagovor tudi podal. Dejstvo, da je sindikat v postopku izredne odpovedi podal negativno mnenje, ne more biti odločilno za odločanje, kot to uveljavlja tožnik, saj delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi ob negativnem mnenju sindikata na podlagi 4. odstavka 86. člena ZDR-1. Tako je sodišče tudi pravilno navedlo, da bo o zakonitosti same izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odločeno po rednem kontradiktornem postopku, v tej fazi postopka pa razlogi za ugoditev regulacijski začasni odredbi s stopnjo verjetnosti, niso podani.