Na zapuščinski obravnavi je pritožnik podal jasno dedno izjavo, da nujnega dednega deleža oziroma prikrajšanje le-tega ne uveljavlja. Če pa meni, da je podal izjavo pod silo, grožnjo ali zvijačo, ali da je bila izjava dana v zmoti, ima možnost v skladu z drugim odstavkom 138. člena ZD zahtevati razveljavitev izjave s tožbo v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - STEČAJNO PRAVO
VSL00035481
ZPP člen 111, 111/4. ZASP člen 21, 21/1, 168. OZ člen 425, 425/2.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pobot terjatev - izvenpravdni pobot - materialne avtorske pravice - prenos materialnih avtorskih pravic - avtorsko delo - odplačnost - licenčnina - nadomestilo - uničenje avtorskega dela - odstop terjatve v izterjavo - obstoj terjatve
Avtorsko delo kot stvaritev je nematerialna dobrina oziroma netelesni proizvod. Avtorsko delo sicer lahko postane blago na trgu, vendar pa to ni element, brez katerega avtorsko delo ne bi moglo obstajati. Z uničenjem sredstev za izdelavo navedenega pohištva zato tudi niso prenehala izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) dolžnice oziroma (po prenosu le-teh na podlagi licenčnih pogodb) D. d. o. o. na samem avtorskem delu.
Upniku je bilo z uničenjem sredstev za izdelavo pohištva preprečeno, da bi avtorsko delo dolžnice še naprej reproduciral v telesni obliki, ni pa zaradi tega prenehalo obstajati avtorsko delo dolžnice.
invalidnost - zdravstveno stanje - kontrolni pregled
Četudi je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostična obdelava in terapevtska obravnava, je pri ocenjevanju invalidnosti potrebno upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, svojim poklicem ali dejavnostjo iz 3. ali 4. odstavka 63. člena ZPIZ-2, na katera se ocenjuje invalidnosti. To še zlasti, če po dolgotrajni odsotnosti z dela zaradi bolezni ni izboljšanja psihosomatskega funkcijskega statusa. Sicer pa invalidnosti ni pogojena s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Pritožbeno sodišče je že večkrat poudarilo da je potrebno invalidnost ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso dokončne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Zaradi opustitve trajne spremembe zdravstvenega stanja iz definicije invalidnosti, je za pričakovana izboljšanja v 94. členu ZPIZ-2 uzakonjen kontrolni pregled.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da za terjatve tožeče stranke velja triletni zastaralni rok iz tretjega odstavka 357. člena OZ, ki ureja zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah ter tako delno ugodilo ugovoru zastaranja, in sicer za tiste terjatve tožeče stranke, ki so zapadle v plačilo pred 11.12.2014. Zmotno je stališče tožene stranke, da "mesečne terjatve" iz naslova plačila zavarovalnih premij podležejo pravilom o zastaranju periodičnih terjatev ter da bi se zato moral uporabiti enoletni zastaralni rok iz 355. člena OZ.
Ker je bila dinamika plačevanja obrokov premij ter višina le-teh toženi stranki popolnoma znana in določena v splošnih pogojih pogodb, kar tožena stranka ni zanikala, ne more uspeti s trditvami, da ni vedela za svojo plačilno obveznost, ker računov oziroma položnic ni prejela ter da zato ni mogla biti v plačilni zamudi in ni dolžna plačati zakonske zamudne obresti do prejema sklepa o izvršbi. Tožena stranka je navsezadnje prvih nekaj obrokov premij poravnala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035365
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1, 86, 86/8, 86/10. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2, 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - kazenska sankcija - izrek enotne kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - izvrševanje varstvenega nadzorstva - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona
Prvostopenjsko sodišče je izreklo enotno kazen in tudi ukrep varstvenega nadzorstva, ki obsojenemu ni bil izrečen z nobeno izmed združenih sodb, zato je sodišče v postopku neprave obnove postopka prekršilo kazenski zakon.
Uveljavljana kršitev je po oceni pritožbenega sodišča podana, saj sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe ni navedlo prav nobenih razlogov glede objektivne zmožnosti obsojenega za izpolnitev naloženega mu posebnega pogoja.
priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - sodna kontrola - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - načelo iskanja materialne resnice
Sodbe, izdane na podlagi sporazuma o priznanju krivde, so v določeni meri odmik od načela iskanja materialne resnice, vendar je napačno stališče pritožnika, da sklenitev sporazuma ne pomeni, da je oseba dejansko storila očitano mu kaznivo dejanje, ker je sklenjeni sporazum zgolj rezultat pogajanj med tožilstvom in obdolženim. Sklenjen sporazum sam po sebi sicer nima nobenega pravnega učinka, kot tak še ne pomeni temelja obsodilne sodbe zgolj zato, ker z njegovo vsebino soglašata obe stranki, potrebna je namreč kontrola sporazuma in tudi njegova legitimacija s strani sodišča.
Namen postavitve začasnega skrbnika zapuščine je (prvenstveno) zaščita interesov (vseh) dedičev v zvezi z zapuščino in ne skrb za terjatve do zapuščine.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - višina izrečene kazni - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornika, saj je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča obdolženemu izreklo predolgo trajanje prepovedi vožnje, saj je dejansko dalo preveliko težo srečnemu naključju, da ni prišlo do hujše prometne nesreče.
osebni stečaj - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - vrednost nepremičnine, ki je manjša od 15.000 EUR - posebna pravila o prodaji določenega premoženja
Iz sklepa izhaja, da so predmet prodaje nepremičnine, katerih vrednost vsake posamezne je manjša od 15.000,00 EUR. Če je vrednost posamezne nepremičnine manjša od 15.000,00 EUR, se uporabljajo posebna pravila prodaje, ki so določena v 346. členu ZFPPIPP. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu, zakaj sodišče prve stopnje ni odločilo o prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika po posebnih pravilih iz 346. člena ZFPPIPP, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Sicer pa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je upravitelj sodišču podal nejasen predlog, v katerem je v tretjem odstavku predlagal prodajo z javnim zavezujočim zbiranjem ponudb, na drugi strani pa kot način prodaje javno dražbo z zviševanjem izklicne cene. Glede na vse pojasnjeno bi moralo sodišče prve stopnje upravitelja pred odločitvijo o prodaji še pozvati, da predlog prodaje ustrezno popravi.
Nadalje je, na podlagi šestega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku, pravilno poudarilo, da citirana zakonska določba izključuje uporabo določb ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov kazenskega postopka, kadar gre za krivdno povzročene stroške. Posledično je prošnjo obsojenke pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
osebni stečaj - zavrženje tožbe - ničnost in izpodbojnost - sporazum o delitvi skupnega premoženja
Po določbi 274.člena ZPP se izda sklep, s katerim se tožba zavrže in se o zavrženju tožbe ne odloča s sodbo. Sodišče skladno z določbo 128. člena ZPP izdaja odločbe v obliki sodbe ali sklepa in o tožbenem zahtevku se odloča s sodbo. Sodišče prve stopnje pa pod II. točko izreka ni odločalo o tožbenem zahtevku, temveč je zavrglo (delno) tožbo in zato bi o zavrženju moralo odločiti s sklepom.
Sodišče prve stopnje je, kar je pritožbeno nesporno, ugotovilo, da je izven zakonska skupnost med sedaj pravdnima strankam prenehala v letu 2009 in zato tožene stranke ni mogoče šteti kot ožje povezane osebe v smislu določbe 18. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila tožeča stranka v času sklepanja sporazuma o delitvi skupnega premoženja 15. 11. 2012 insolventna ob upoštevanju 14. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je poslovni delež, ki ga je tožeča stranka prejela na podlagi sporazuma o delitvi skupnega premoženja v času sklepanja sporazuma vreden ″0″ (nič) EUR.
Sodišče prve stopnje pa je nato podalo ne le nejasne razloge ampak tudi razloge, ki so sami s sabo v nasprotju, ko je presodilo, da je tožena stranka s sporazumom o delitvi skupnega premoženja sicer prejela premoženje skladno z določbo drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, pa vendarle ga ni prejela brez nasprotne izpolnitve.
podjemna pogodba - izdelava projektne dokumentacije - zahteva za plačilo - plačilo po podjemni pogodbi - grajanje napak - pravočasno grajanje napak - jamčevalne sankcije - znižanje plačila - parkirišče
Tožeča stranka (podjemnik) se ne more sklicevati na opustitev toženčevega (naročnikovega) grajanja napak iz razloga, ker je za pomanjkljivosti projektne dokumentacije vedela, a je kljub temu dopuščala možnost, da se prenova tehničnih objektov izvede kot tehnično investicijsko vzdrževanje brez gradbenega dovoljenja.
opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obtožni predlog - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - obseg preizkusa - vračanje v popravo
Formalni preizkus je namenjen le ugotavljanju, ali je obtožni akt sestavljen v skladu z zakonom, ne preverja pa se, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, zato se v sklopu formalnega preizkusa po 434. členu ZKP preverja zgolj, ali obtožni predlog vsebuje opis kaznivega dejanja, ne pa tudi, ali ta opis vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja. Preverjanje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja je namreč del materialnega (vsebinskega) preizkusa obtožnega akta po 437. členu ZKP.
postopek osebnega stečaja - zavarovanje z začasno odredbo - začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Upnica skuša v okviru utemeljevanja nevarnosti za dosego začasne odredbe uveljaviti določena dejanja dolžnice, ki so časovno oddaljena in tudi po presoji pritožbenega sodišča na morebitno nevarnost sedaj bodočega obremenjevanja in odtujevanja nimajo relevantnega vpliva.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 263.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stavbna pravica - prepoved odtujitve ali obremenitve - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pavšalne navedbe - pomanjkljive trditve - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - nična pogodba - pravica gradnje - prenehanje stavbne pravice - sprememba vrednosti nepremičnine - načelo superficies solo cedit
Ni sam po sebi umljiv nastanek težko nadomestljive škode, če bo tožena stranka na zemljišču zgradila objekt. S prenehanjem stavbne pravice postane objekt last lastnika zemljišča (263. člen SPZ), pri čemer se tržna vrednost nepremičnine zaradi tega, ker zgradba postane del zemljišča, lahko poveča.
varstveni dodatek - izključitveni razlog - prihranki
ZSVarPre v 24. členu določa, katero premoženje se ne upošteva v premoženje za ugotavljanje materialnega položaja in sicer se med drugim ne štejeta stanovanje, v katerem oseba oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja in premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. V 27. členu v zvezi z 52. členom ZSVarPre pa je določen izključitveni razlog za dodelitev varstvenega dodatka in sicer se ta ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.