Uveljavljana kršitev je po oceni pritožbenega sodišča podana, saj sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe ni navedlo prav nobenih razlogov glede objektivne zmožnosti obsojenega za izpolnitev naloženega mu posebnega pogoja.
Stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka s svojimi navedbami v vlogi z dne 20. 8. 2018, torej z navedbami podanimi v ponovljenem sojenju, ni bila prekludirana, nima zakonske podlage. Stranke smejo v ponovljenem sojenju navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če trdijo in dokažejo, da jih v dotedanjem postopku niso mogle uveljavljati pravočasno brez svoje krivde (drugi odstavek 362. člena ZPP). V obravnavanem postopku ne gre za tak primer. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, ko razlaga, da je uporaba pravnega pravila na dejanski stan, ki ga ugotovi sodišče, v domeni sodišča. Prav ima tudi, da ima stranka pravico do izjave v zvezi z uporabljeno pravno podlago sodišča v razveljavljeni sodbi (v ponovljenem postopku), kar ni bilo problematizirano v obravnavanem primeru, temveč da je sodišče ugotovilo dejansko stanje za katerega ni imelo podlage v trditvah pravdnih strank in s tem prekršilo razpravno načelo procesnega prava in odločilo preko trditvene podlage, kar vseskozi v svojih pritožbah utemeljeno uveljavlja tožena stranka in iz tega razloga izpodbijana sodba sodišča prve stopnje res ne bi bila pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035841
OZ člen 619, 642, 642/2. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 39, 39-1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
podjemna pogodba - cena storitev - določitev plačila s pogodbo - določitev plačila s strani sodišča - dokazna ocena - možnost preizkusa sodbe - očitek protispisnosti - stroški postopka - odvetniška tarifa - posvet s stranko - nesamostojno opravilo - odvetniška zbornica - obvezna razlaga odvetniške tarife
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila cena za opravljene storitve tožeče stranke sporazumno dogovorjena (tudi glede na število udeležencev na organiziranih dogodkih), prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage, da samo določi plačilo po drugem odstavku 642. člena OZ. Navedeno pooblastilo je sodišču dano le v primeru, če plačilo s pogodbo med strankama ni dogovorjeno.
Utemeljeno tožena stranka uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava v stroškovnem delu odločitve, ker je tožeči stranki sodišče priznalo nagrado za posvet s stranko. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo sicer sklicuje na obvezno razlago Odvetniške zbornice v zvezi s prvo alinejo 1. točke tarifne številke 39 OT. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela povsem enotno stališče, da obvezne razlage, ki jo sprejme odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu RS, sodišče ni dolžno upoštevati. Po ustaljeni sodni praksi je posvet s stranko že zajet v nagradi za storitev sestave vloge in mu ne priznava statusa samostojne storitve po 1. točki tarifne številke 39 OT.
sklep o izročitvi nepremičnine - dopustni pritožbeni razlog - napake pri dražbi
Sklep o izročitvi je mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri dražbi in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine. Ker druga dolžnica ne izpodbija teh predpostavk, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o izročitvi nepremičnin kupcu in vknjižbi lastninske pravice nanj.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - solastnina na skupnih delih - solastninska pravica
Etažna lastnina lahko nastane samo v stavbi, ki ima vsaj dva dela s pravnim položajem posameznega dela stavbe, s katerima je mogoče samostojno razpolagati.
Zavrnitev predlagane vzpostavitve etažne lastnine nima vpliva na zatrjevano solastninsko pravico pritožnice na stavbi.
predlog oškodovanca za pregon - nepopolna ali nerazumljiva vloga - zahteva za preiskavo - bistvene sestavine vloge - rok za dopolnitev nepopolne vloge - opozorilo na posledice zamude roka
Kot je to navedeno v točki 4 izpodbijanega sklepa, je bil pritožnik pozvan na dopolnitev vloge že 13. 1. 2020. Vse od tedaj do izdaje izpodbijanega sklepa, torej več mesecev, svoje vloge ni ustrezno dopolnil, zato je kakršnokoli podaljševanje roka, za kar se v pritožbi zavzema pritožnik, brez podlage.
opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obtožni predlog - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - obseg preizkusa - vračanje v popravo
Formalni preizkus je namenjen le ugotavljanju, ali je obtožni akt sestavljen v skladu z zakonom, ne preverja pa se, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, zato se v sklopu formalnega preizkusa po 434. členu ZKP preverja zgolj, ali obtožni predlog vsebuje opis kaznivega dejanja, ne pa tudi, ali ta opis vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja. Preverjanje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja je namreč del materialnega (vsebinskega) preizkusa obtožnega akta po 437. členu ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - STEČAJNO PRAVO
VSL00035481
ZPP člen 111, 111/4. ZASP člen 21, 21/1, 168. OZ člen 425, 425/2.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pobot terjatev - izvenpravdni pobot - materialne avtorske pravice - prenos materialnih avtorskih pravic - avtorsko delo - odplačnost - licenčnina - nadomestilo - uničenje avtorskega dela - odstop terjatve v izterjavo - obstoj terjatve
Avtorsko delo kot stvaritev je nematerialna dobrina oziroma netelesni proizvod. Avtorsko delo sicer lahko postane blago na trgu, vendar pa to ni element, brez katerega avtorsko delo ne bi moglo obstajati. Z uničenjem sredstev za izdelavo navedenega pohištva zato tudi niso prenehala izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) dolžnice oziroma (po prenosu le-teh na podlagi licenčnih pogodb) D. d. o. o. na samem avtorskem delu.
Upniku je bilo z uničenjem sredstev za izdelavo pohištva preprečeno, da bi avtorsko delo dolžnice še naprej reproduciral v telesni obliki, ni pa zaradi tega prenehalo obstajati avtorsko delo dolžnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00036629
ZIZ člen 71, 71/1, 272, 273. ZFPPIPP člen 14, 55.
začasna odredba - nedopustno sredstvo zavarovanja - kontradiktornost v postopku zavarovanja
V skladu z določbo 273. člena ZIZ izda sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V primeru, če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti še preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe v luči namena zavarovanja, ki naj se doseže z izdajo začasne odredbe. Ob tehtanju upnikove ustavne pravice do zasebne lastnine in dolžnikove do sodnega varstva pretehta slednja, saj ima pritožnik v primeru morebitnega izvršilnega ali stečajnega postopka možnost uveljavljati pravne ugovore, ki ga ščitijo pred morebitno zlorabo teh institutov s strani upnika.
Po mnenju pritožbenega sodišča namreč z začasno odredbo sodišče ne more stranke omejiti v njeni pravici, da o njenem zahtevku odloči sodišče, o čemer se je že izrekla sodna praksa.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. URS člen 22. OZ-UPB1 člen 87, 111, 111/5, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198. ZVPot člen 22, 23.
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - razveljavitev prvostopenjske sodbe - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka
Odločitev sodišča prve stopnje o obstoju pojasnilne dolžnosti izhaja namreč iz pomanjkljive dokazne ocene vseh v tej smeri izvedenih dokazov, pri čemer sodišče druge stopnje ugotavlja, da se sodišče prve stopnje dokazno ni opredelilo do vseh relevantnih s strani tožnikov ponujenih dokazov v povezavi z dokazi toženke, kar pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035250
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 241, 241/1, 241/1-4, 242, 242/1, 243. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uveljavljanje ugovorov v zvezi s postavitvijo skrbnika - izbira skrbnika - ničnost pogodbe o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - korist varovanca
Prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o veljavnosti pogodbe o preužitku, ki bi se lahko tolmačila kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, ni razlog za prekinitev postopka, ker bi se s tem nedopustno opustila dolžna skrbnost učinkovitega varovanja pravic in koristi prvo nasprotnega udeleženca. Zaradi zavarovanja koristi prvo nasprotnega udeleženca je treba v najkrajšem času vzpostaviti stanje, na podlagi katerega bo mogoče učinkovito zavarovati njegove koristi.
priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - sodna kontrola - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - načelo iskanja materialne resnice
Sodbe, izdane na podlagi sporazuma o priznanju krivde, so v določeni meri odmik od načela iskanja materialne resnice, vendar je napačno stališče pritožnika, da sklenitev sporazuma ne pomeni, da je oseba dejansko storila očitano mu kaznivo dejanje, ker je sklenjeni sporazum zgolj rezultat pogajanj med tožilstvom in obdolženim. Sklenjen sporazum sam po sebi sicer nima nobenega pravnega učinka, kot tak še ne pomeni temelja obsodilne sodbe zgolj zato, ker z njegovo vsebino soglašata obe stranki, potrebna je namreč kontrola sporazuma in tudi njegova legitimacija s strani sodišča.
Nadalje je, na podlagi šestega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku, pravilno poudarilo, da citirana zakonska določba izključuje uporabo določb ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov kazenskega postopka, kadar gre za krivdno povzročene stroške. Posledično je prošnjo obsojenke pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
razveza pogodbe o preužitku - spremenjene okoliščine - izpolnitev pogodbe - namen pogodbe - način izpolnitve obveznosti - neznosni medsebojni odnosi - otežena izpolnitev obveznosti
Tožnica pogodbo izpodbija zaradi spremenjenih okoliščin in ne zaradi napak ob njeni sklenitvi.
Po prvem odstavku 562. člena OZ, ki se smiselno uporablja tudi za pogodbo o preužitku, uredi sodišče na zahtevo ene ali druge stranke znova njuno razmerje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoliščine, če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena.
Izpodbijana sodba ne očita toženki, da pogodbe ni izpolnjevala, pač pa ugotavlja, da svojih pogodbenih obveznosti ni ustrezno izpolnjevala. Namen pogodbe o preužitku namreč ni golo preživljanje preužitkarja, torej samo skrb za njegovo prehrano, nego, zdravstveno oskrbo in gospodinjska opravila. Tožnica je upravičeno pričakovala od toženke, ki ji je prepustila svoje nepremičnine, primerno spoštljiv odnos ter posluh za njene želje in potrebe pa tudi občutek varnosti in sprejetosti. Ni torej bistveno, ali je bila hiša, v kateri je bivala tožnica, potrebna prenove in kako uspešno je toženka zanjo poskrbela.
Toženka je ob izpolnjevanju teh pogodbenih obveznosti s tožnico glede na njeno starost ravnala neprimerno in ponižujoče ter jo celo ustrahovala.
Odnosi med pravdnima strankama so se zaradi toženkinega načina izpolnjevanja pogodbenih obveznosti tako skrhali, da namena pogodbe ni več mogoče doseči. Razmere pa so se spremenile tudi zato, ker je tožnica zdaj v domski oskrbi in toženka dogovorjenih pogodbenih obveznosti niti ne more več izpolnjevati.
nedovoljena pritožba - sklep o domiku nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno poučilo drugo dolžnico o šestem odstavku 189. člena ZIZ, po katerem zoper sklep o domiku ni pritožbe in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, o čemer so bili prejemniki sklepa o domiku obveščeni v pravnem pouku sklepa o domiku.
postopek osebnega stečaja - zavarovanje z začasno odredbo - začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Upnica skuša v okviru utemeljevanja nevarnosti za dosego začasne odredbe uveljaviti določena dejanja dolžnice, ki so časovno oddaljena in tudi po presoji pritožbenega sodišča na morebitno nevarnost sedaj bodočega obremenjevanja in odtujevanja nimajo relevantnega vpliva.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - dedni dogovor - zavezovalni pravni posel - pogodbena zaveza - izpolnitvena obveznost - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - ugovor zastaranja - zastaranje judikatne terjatve - zastaralni rok - prepozen ugovor - ugovor zastaranja v pritožbi - ugovor zastaranja v ponovljenem sojenju - novela ZPP-E - pritožbena novota
Iz dednega dogovora izhaja obveznost toženca (pod odložnim pogojem), da z ustrezno pogodbo brezplačno podari stavbni parceli. Navedeno predstavlja judikatno terjatev, glede katere ne drži pritožbena navedba, da njen predmet ni zaveza toženca izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo.