ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo
Glede na vložen ugovor dolžnice, je moralo sodišče o tem meritorno odločiti. Dolžnica ne navaja, da bi že pred izdajo sklepa o izvršbi v celoti poravnala izterjevano terjatev, torej je upnik utemeljeno vložil predlog za izvršbo.
opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obtožni predlog - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - obseg preizkusa - vračanje v popravo
Formalni preizkus je namenjen le ugotavljanju, ali je obtožni akt sestavljen v skladu z zakonom, ne preverja pa se, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, zato se v sklopu formalnega preizkusa po 434. členu ZKP preverja zgolj, ali obtožni predlog vsebuje opis kaznivega dejanja, ne pa tudi, ali ta opis vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja. Preverjanje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja je namreč del materialnega (vsebinskega) preizkusa obtožnega akta po 437. členu ZKP.
ZPIZ-2 člen 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110, 110/1, 110/3.
vdovska pokojnina
Dejstvo razvrstitve tožnice v I. kategorijo invalidnosti zaradi diagnoze multipla skleroze v BIH, ne pogojuje avtomatično ocene popolne delanezmožnosti tudi v Republiki Sloveniji. Ocena o delazmožnosti je v različnih državah lahko drugačna, saj je različna pravna podlaga (kriteriji), po katerih se presoja delazmožnost, ki temelji na funkcionalni prizadetosti zavarovancev.
Ker je bilo izkazano, da tožeča stranka ni postala popolnoma nezmožna za delo ob moževi smrti oziroma najkasneje do 31. 8. 2007 in ko niti preostalo pritožbeno izvajanje glede neustavnosti zakonske ureditve 110. člena ZPIZ-1 ni utemeljeno, je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti.
podjemna pogodba - izdelava projektne dokumentacije - zahteva za plačilo - plačilo po podjemni pogodbi - grajanje napak - pravočasno grajanje napak - jamčevalne sankcije - znižanje plačila - parkirišče
Tožeča stranka (podjemnik) se ne more sklicevati na opustitev toženčevega (naročnikovega) grajanja napak iz razloga, ker je za pomanjkljivosti projektne dokumentacije vedela, a je kljub temu dopuščala možnost, da se prenova tehničnih objektov izvede kot tehnično investicijsko vzdrževanje brez gradbenega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PREVZEMI - VARSTVO KONKURENCE
VSL00035906
ZGD-1 člen 295, 295/2, 295/3, 297, 297/2, 307, 390, 392, 392-1, 395, 395/1, 395/1-2. ZSDU člen 79, 79/1. ZPre-1 člen 5, 5-2, 6, 6/4, 7, 7/1, 7/2, 7/3, 8, 12, 12/1, 63, 63/1, 64, 64/1. ZPOmK-1 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 23, 44, 44/1, 44/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
ničnost skupščinskih sklepov - ničnostni razlogi - izpodbojnost sklepov skupščine - razlogi za izpodbojnost - načelo kavzalnosti - sestava nadzornega sveta - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pravica delavcev do soupravljanja - predstavniki delavcev - delničarji - pravni interes - obrazloženost odločitve - pravica do izjave stranke - prevzem - prevzemni prag - doseganje prevzemnega praga - koncentracija - kontrola - usklajeno ravnanje - pravica do sklica skupščine - zakonito pooblastilo za sklic skupščine - predsednik uprave - člani uprave - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - prijava na skupščino - skupno zastopanje - oblikovanje volje
Namen sodelovanja delavcev pri upravljanju družbe preko nadzornega sveta je, da se zagotavlja upoštevanje interesov delavcev tudi pri sprejemanju odločitev, ki jih sprejema nadzorni svet oziroma pri opravljanju nadzornih funkcij nad poslovanjem družbe. Tožniki skušajo kot delničarji s sklicevanjem na pravice drugih (delavcev) uveljaviti le svoje lastne interese delničarja in ne pravic delavcev. Z uveljavljanjem teh razlogov (pravice delavcev pri upravljanju) tožniki tako zasledujejo interes, ki je v direktnem nasprotju z razlogi samimi.
Iz ureditve sklica skupščine delniške družbe izhaja, da gre pri sklicu skupščine za poseben korporacijsko pravni akt, ki je namenjen temu, da se omogoči in hkrati sproži delovanje skupščine kot hierarhično najvišjega organa delniške družbe in zato sprejem tega sklepa ne more biti oviran z zagotavljanjem soglasja, če ima družba več poslovodij.
Iz drugega odstavka 297. člena ZGD-1 izhaja, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le, če tako določa statut. Statut toženke navedenega pogoja ne določa. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo tako ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, temveč mora biti izrecno in jasno določen že v samem statutu. Navedena nepravilnost pa ne predstavlja ničnostnega razloga po 390. členu ZGD-1, temveč bi lahko šlo le za izpodbojni razlog iz 2. točke prvega odstavka 395. člena ZGD-1. Za utemeljenost takega razloga mora kršitev ob upoštevanju načela kavzalnosti vplivati na veljavnost izpodbijanega sklepa.
Kršitve določb ZPre-1, ki imajo za posledico, da delničar ne more uresničevati glasovalnih pravic, predstavljajo izpodbojni razlog in ne razlog ničnosti. Delež glasovalnih pravic in s tem posledično sploh uporabo pravil po ZPre-1, predstavlja torej razmerje (ulomek) med delom (števec) in celoto (imenovalec), zato je določitev vsebine imenovalca (celote glasovalnih pravic) in števca (glasovalne pravice posameznika) za potrebe ZPre-1 posebej opredeljena in se za razliko od ZGD-1, ki vzpostavlja pravilo relativne večine, vzpostavlja pravilo absolutne večine.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da za terjatve tožeče stranke velja triletni zastaralni rok iz tretjega odstavka 357. člena OZ, ki ureja zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah ter tako delno ugodilo ugovoru zastaranja, in sicer za tiste terjatve tožeče stranke, ki so zapadle v plačilo pred 11.12.2014. Zmotno je stališče tožene stranke, da "mesečne terjatve" iz naslova plačila zavarovalnih premij podležejo pravilom o zastaranju periodičnih terjatev ter da bi se zato moral uporabiti enoletni zastaralni rok iz 355. člena OZ.
Ker je bila dinamika plačevanja obrokov premij ter višina le-teh toženi stranki popolnoma znana in določena v splošnih pogojih pogodb, kar tožena stranka ni zanikala, ne more uspeti s trditvami, da ni vedela za svojo plačilno obveznost, ker računov oziroma položnic ni prejela ter da zato ni mogla biti v plačilni zamudi in ni dolžna plačati zakonske zamudne obresti do prejema sklepa o izvršbi. Tožena stranka je navsezadnje prvih nekaj obrokov premij poravnala.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - solastnina na skupnih delih - solastninska pravica
Etažna lastnina lahko nastane samo v stavbi, ki ima vsaj dva dela s pravnim položajem posameznega dela stavbe, s katerima je mogoče samostojno razpolagati.
Zavrnitev predlagane vzpostavitve etažne lastnine nima vpliva na zatrjevano solastninsko pravico pritožnice na stavbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035365
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1, 86, 86/8, 86/10. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2, 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - kazenska sankcija - izrek enotne kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - izvrševanje varstvenega nadzorstva - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona
Prvostopenjsko sodišče je izreklo enotno kazen in tudi ukrep varstvenega nadzorstva, ki obsojenemu ni bil izrečen z nobeno izmed združenih sodb, zato je sodišče v postopku neprave obnove postopka prekršilo kazenski zakon.
osebni stečaj - sklep o prodaji - solastniški delež na nepremičnini - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju.
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da se lahko nepremičnina proda le kot celota, niti da gre za družinsko stanovanjsko hišo, pač pa da stečajna dolžnica ni lastnica cele stanovanjske hiše z apartmaji, pač pa le imetnica solastniškega deleža teh nepremičnin in da stanuje v stanovanju. Predmet prodaje, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, je dolžničin 4/10 solastniški delež dveh nepremičnin, na katerih stoji stanovanjska hiša z apartmaji neto tlorisne površine 282 m2 s pripadajočim zemljiščem. Zato se glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev, da mora dolžnica obe nepremičnini izprazniti in ju izročiti upravitelju, ne prilega določbi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pri odločitvi o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine upravitelju zmotno uporabilo materialno pravo. Za primer prodaje solastniškega deleža nepremičnine je tudi sodna praksa že zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne uporablja.
razveza pogodbe o preužitku - spremenjene okoliščine - izpolnitev pogodbe - namen pogodbe - način izpolnitve obveznosti - neznosni medsebojni odnosi - otežena izpolnitev obveznosti
Tožnica pogodbo izpodbija zaradi spremenjenih okoliščin in ne zaradi napak ob njeni sklenitvi.
Po prvem odstavku 562. člena OZ, ki se smiselno uporablja tudi za pogodbo o preužitku, uredi sodišče na zahtevo ene ali druge stranke znova njuno razmerje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoliščine, če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena.
Izpodbijana sodba ne očita toženki, da pogodbe ni izpolnjevala, pač pa ugotavlja, da svojih pogodbenih obveznosti ni ustrezno izpolnjevala. Namen pogodbe o preužitku namreč ni golo preživljanje preužitkarja, torej samo skrb za njegovo prehrano, nego, zdravstveno oskrbo in gospodinjska opravila. Tožnica je upravičeno pričakovala od toženke, ki ji je prepustila svoje nepremičnine, primerno spoštljiv odnos ter posluh za njene želje in potrebe pa tudi občutek varnosti in sprejetosti. Ni torej bistveno, ali je bila hiša, v kateri je bivala tožnica, potrebna prenove in kako uspešno je toženka zanjo poskrbela.
Toženka je ob izpolnjevanju teh pogodbenih obveznosti s tožnico glede na njeno starost ravnala neprimerno in ponižujoče ter jo celo ustrahovala.
Odnosi med pravdnima strankama so se zaradi toženkinega načina izpolnjevanja pogodbenih obveznosti tako skrhali, da namena pogodbe ni več mogoče doseči. Razmere pa so se spremenile tudi zato, ker je tožnica zdaj v domski oskrbi in toženka dogovorjenih pogodbenih obveznosti niti ne more več izpolnjevati.
Obe vrsti pogodb torej za nastanek obveznosti plačila zahtevata, da podjemnik oz. mandatar svojo obveznost, ki je določena s pogodbo, izpolni. Ne razlikujeta se v tem, ali je podjemnik oz. mandatar dolžan izpolniti svojo obveznost, pač pa (le) v tem, na kakšen način oz. kako podjemnik oz. mandatar svojo obveznost pravilno izpolni. Izpolniti pa jo mora v obeh primerih.
predlog oškodovanca za pregon - nepopolna ali nerazumljiva vloga - zahteva za preiskavo - bistvene sestavine vloge - rok za dopolnitev nepopolne vloge - opozorilo na posledice zamude roka
Kot je to navedeno v točki 4 izpodbijanega sklepa, je bil pritožnik pozvan na dopolnitev vloge že 13. 1. 2020. Vse od tedaj do izdaje izpodbijanega sklepa, torej več mesecev, svoje vloge ni ustrezno dopolnil, zato je kakršnokoli podaljševanje roka, za kar se v pritožbi zavzema pritožnik, brez podlage.
Stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka s svojimi navedbami v vlogi z dne 20. 8. 2018, torej z navedbami podanimi v ponovljenem sojenju, ni bila prekludirana, nima zakonske podlage. Stranke smejo v ponovljenem sojenju navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če trdijo in dokažejo, da jih v dotedanjem postopku niso mogle uveljavljati pravočasno brez svoje krivde (drugi odstavek 362. člena ZPP). V obravnavanem postopku ne gre za tak primer. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, ko razlaga, da je uporaba pravnega pravila na dejanski stan, ki ga ugotovi sodišče, v domeni sodišča. Prav ima tudi, da ima stranka pravico do izjave v zvezi z uporabljeno pravno podlago sodišča v razveljavljeni sodbi (v ponovljenem postopku), kar ni bilo problematizirano v obravnavanem primeru, temveč da je sodišče ugotovilo dejansko stanje za katerega ni imelo podlage v trditvah pravdnih strank in s tem prekršilo razpravno načelo procesnega prava in odločilo preko trditvene podlage, kar vseskozi v svojih pritožbah utemeljeno uveljavlja tožena stranka in iz tega razloga izpodbijana sodba sodišča prve stopnje res ne bi bila pravilna.
nedovoljena pritožba - sklep o domiku nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno poučilo drugo dolžnico o šestem odstavku 189. člena ZIZ, po katerem zoper sklep o domiku ni pritožbe in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, o čemer so bili prejemniki sklepa o domiku obveščeni v pravnem pouku sklepa o domiku.
URS člen 26. ZFPPIPP-UPB8 člen 55,102, 123, 149, 149/1, 149/4, 152, 235, 235/2, 237.a,.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja
Glede na določbe ZFPPIPP sodišče tudi ne more zgolj na podlagi trditev dolžnika o poplačilu upnikov (če upniki tem trditvam nasprotujejo in predloga ne umaknejo, kot je bilo v predmetni zadevi) ustaviti postopka odločanja o predlogu za začetek stečaja, temveč bi v vsakem primeru moralo ugotavljati sporno dejstvo, ali predlagatelji še imajo terjatev, oziroma ali je tožeča stranka bila insolventna. Dokler postopek traja, se mu lahko (in glede na načelo koncentracije se mu morajo) pridružijo novi upniki. Takojšnje odločanje o spornih dejstvih pa je preprečila tožeča stranka sama z vložitvijo predloga za začetek prisilne poravnave. Zaradi tega predloga in zaradi poteka postopka prisilne prisilne poravnave o predlogu za odlog začetka postopka stečaja in o predlogih za ustavitev postopka ni bilo in niti ni moglo biti nikoli več odločeno. V predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je tožeča stranka namreč sama pritrdila, da je insolventna. Povedano pomeni, da je prišlo do pretrganja vzročne zveze med kršitvami, ki jih v zvezi s predhodnim postopkom odločanja o začetku stečaja tožeča stranka očita sodišču, in med zatrjevano škodo.
nadomestilo za invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - socialni spor
V predmetni zadevi gre upoštevajoč 1. točko prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 za socialni spor, kar pomeni, da se sodišče v predmetnih sporih odloča o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V primeru priznanja pravice do nadomestila za invalidnost gre za prav takšno pravico. Slednje je razvidno tudi iz opredelitve tožbenega zahtevka. Izpodbijane odločbe in tudi tožbeni zahtevek izkazujejo, da gre primarno za odločanje o pravici do nadomestila za invalidnost, zaradi česar je sicer posledično prišlo do preplačila. Pravna podlaga za izplačilo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je vedno priznana pravica, v konkretnem primeru pravica do nadomestila za invalidnost. Tako je pravilna odločitev sodišča, ko je stroške postopka odmerilo upoštevajoč VII. Poglavje OT.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - končni načrt posebne razdelitvene mase - ugovor zoper načrt razdelitve - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - nesorazmerni stroški - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - ovira za prodajo premoženja - dovozna pot - stečajna masa - ocena vrednosti premoženja - pooblaščeni ocenjevalec - založitev sredstev - objektivnost
Pogoj za razdelitev premoženja v skladu s 374. členom ZFPPIPP je, da tega premoženja ni mogoča unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški.
Nesporno je, da so na nepremičnini, ki je predmet izpodbijanega sklepa, v zemljiški knjigi vpisane številne plombe. Navedeno ob dejstvu, da nepremičnina predstavlja dovozno pot do kompleksa bioplinarne, ki ni v lasti stečajnega dolžnika, nedvomno pomeni, da gre za premoženje, ki je izredno težko unovčljivo, saj razen lastnika bioplinarne, ki pa je v stečajnem postopku in upravljalca le-te, upnika B. d. o. o., drugih zainteresiranih kupcev po vsej verjetnosti ne bi bilo. To pa pomeni, da bi se ob morebitni prodaji nepremičnine prodajna cena zniževala in ne višala, z unovčevanjem pa bi tako nastali nesorazmerni stroški.
Upravitelj je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da je pozval vse upnike, da bodisi založijo sredstva za cenitve bodisi sami plačajo cenilce, saj v stečajni masi ni dovolj sredstev za plačilo teh storitev, ki pa so nujno potrebne za izvedbo stečajnega postopka. Navedel je, da se na njegov poziv pritožnik ni odzval, stroške cenitve pa je plačal upnik B. d. o. o. Pritožnik navaja, da je cenitveno poročilo naročil stečajni upnik, ki je izjemno zainteresiran za prevzem nepremičnine ID znak 000 001/5 in zato pritožnik upravičeno dvomi v objektivnost in pravilnost poročila. Pri predmetni nepremičnini naj ne bi bilo upoštevano, da ta predstavlja edino dovozno do kompleksa bioplinaren v ... in je njena realna vrednost iz tega razloga višja kot tržna vrednost ostalih primerljivih nepremičnin, ki jih je cenilka uporabila pri določitvi vrednosti tega zemljišča. Vendar pa pritožnik po presoji pritožbenega sodišča zgolj s temi navedbami ne more ovreči objektivnosti, nepristranskosti, neodvisnosti in pravilnosti cenitvenega poročila. Navsezadnje za svoje trditve, da ocenjena vrednost sporne nepremičnine ni realna, ni predložil prav nobenega dokaza.