gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - tek roka - pravočasna dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - razveljavitev prvostopenjskega sklepa o zavrženju tožbe - pritožbeni stroški - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - naključje, ki se je primerilo eni stranki
Tožeča stranka je tožbo po pozivu sodišča dopolnila v postavljenem roku, zato ni bilo podlage za zavrženje tožbe po četrtem odstavku 108. člena ZPP.
Ob konkurenci dveh originarnih pridobitnih načinov lastninske pravice (tožniki zatrjujejo priposestvovanje v podaljšanem priposestvovalnem roku na podlagi ODZ od leta 1885 naprej, prva toženka pa se sklicuje na pravnomočno denacionalizacijsko odločbo iz leta 2006) je sodišče prve stopnje utemeljeno dalo prednost prvi toženki, ki je solastninsko pravico na spornem delu nepremičnine pridobila kasneje.
ZSPJS člen 1, 1/3, 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 5, 5/1.
napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače
Pritožba neutemeljeno nasprotuje materialnopravnemu stališču, da mora za izpolnitev pogojev za napredovanje po ZSPJS in Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba) od prejšnjega napredovanja miniti polna tri leta. Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbi tretjega odstavka 16. člena ZSPJS1 in tretjega odstavka 1. člena Uredbe tako, da mora javni uslužbenec do 1. 4. v letu, v katerem napreduje, poleg pridobitve treh ocen izpolniti tudi pogoj dopolnitve polnih treh let dela (pri delodajalcu ali po premestitvi).
ZIZ člen 55, 55/1, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 238f.
izvršitev odločbe o osebnih stikih - časovne meje pravnomočnosti
Dolžnica se v ugovornem postopku, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, ne more več sklicevati na okoliščine, ki so obstajale že v fazi izdaje izvršilnega naslova.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-8, 365, 365-3, 483, 483-6.
spor o pristojnosti - postopek v gospodarskih sporih - spor v zvezi s stečajnim postopkom - novejša sodna praksa - v stečaju prerekana terjatev - izpodbojna pravna dejanja - obogatitveni zahtevek - plačilo prispevka v rezervni sklad - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - plačilo stroškov upravljanja - določitev drugega, stvarno pristojnega sodišča
Novejša sodna praksa za spore v zvezi s stečajnim postopkom šteje samo tiste spore, v katerih je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom (to so spori, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo). Zlasti gre za primere, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku, in v primeru izpodbojnih pravnih dejanj.
duševno zdravje - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - določitev socialno-varstvenega zavoda - prostorska zasedenost
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek pritožnika odložilo do sprostitve prostega mesta, pa se za pravno povsem nepomembne za odločitev v tej zadevi izkažejo tudi vse preostale zelo obširne pritožbene navedbe pritožnika, v katerih izpostavlja problematiko in nedopustnost nameščanja oseb na prezasedene varovane oddelke socialno varstvenih zavodov, neizpolnjevanje kadrovskih in tehničnih pogojev za nameščanje oseb v prezasedene varovane oddelke in posledično tudi kršitve z ustavo in zakoni varovanih temeljnih pravic in svoboščin tako oseb, ki se na takšne prezasedene varovane oddelke socialno varstvenih zavodov nameščajo kot tudi oseb, ki so tam že nameščene in zaposlenih v socialno varstvenih zavodih.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo
Glede na vložen ugovor dolžnice, je moralo sodišče o tem meritorno odločiti. Dolžnica ne navaja, da bi že pred izdajo sklepa o izvršbi v celoti poravnala izterjevano terjatev, torej je upnik utemeljeno vložil predlog za izvršbo.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - namensko najemno stanovanje - smrt najemnika stanovanja - pravice uporabnika stanovanja - sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - obstoj zunajzakonske skupnosti - prehodno vprašanje - neizpolnitev pogojev
Tretji odstavek 109. člena SZ-1 določa, da mora lastnik namenskega stanovanja po smrti najemnika, ki je živel v namenskem stanovanju, skleniti najemno pogodbo z zakoncem umrlega, navedenega v najemni pogodbi, ali z osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti, če ni s posebnimi predpisi ali v najemni pogodbi določeno drugače.
Do sklenitve najemne pogodbe s toženko (uporabnico stanovanja) po smrti najemnika bi šele prišlo pod pogojem, da je živela z najemnikom A. A. v zunajzakonski skupnosti. Da zunajzakonske skupnosti med njima ni bilo, je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno in tega pritožba ne izpodbija.
Čim ni bilo zunajzakonske skupnosti, toženka ne izpolnjuje zakonskih pogojev iz tretjega odstavka 109. člena SZ-1, zato tožeča stranka z njo po smrti najemnika ni dolžna skleniti najemne pogodbe. Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe, stanovanje uporablja nezakonito, zato lahko lastnik kadarkoli zahteva izpraznitev stanovanja (prvi in drugi odstavek 111. člena SZ-1).
izredna denarna socialna pomoč - pogrebni stroški - smrt ožjega družinskega člana
V 34.b členu je določena posebna oblika izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba. Določeno je, da se ne glede na določbe tega poglavja, družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba. Do pravice iz prvega odstavka navedenega člena je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegel višine 617,00 EUR za samsko osebo oziroma 925,00 EUR za družino.
Tožnik pa ni upravičen niti do pravice do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (34.a člen ZSVarPre). V prvem odstavku navedenega člena je določeno, da se ne glede na določbe tega poglavja, družinskemu članu umrlega kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči, dodeli enkratna izredna denarna socialna pomoč v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Do pravice iz prejšnjega odstavka je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma katerega skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegal višine njegovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, pri čemer se dodatki za delovno aktivnost iz 26. člena tega zakona in krivdni razlogi iz 28. člena tega zakona ne upoštevajo. Pri izračunu višine minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, se šteje, da samo družinski član umrlega, ki uveljavlja pravico iz tega člena, izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka 50. člena tega zakona (drugi in tretji odstavek 34.a člena ZSVarPre).
ZZK-1 člen 40, 40/1, 234, 234/1, 234/1-1, 242.. SPZ člen 23, 267.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za začetek postopka - listina brez zemljišknjižnega dovolila
Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni namenjen odpravi njenih vsebinskih pomanjkljivosti oziroma nadgradnji vzpostavljene listine z manjkajočim zemljiškoknjižnim dovolilom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PREVZEMI - VARSTVO KONKURENCE
VSL00035906
ZGD-1 člen 295, 295/2, 295/3, 297, 297/2, 307, 390, 392, 392-1, 395, 395/1, 395/1-2. ZSDU člen 79, 79/1. ZPre-1 člen 5, 5-2, 6, 6/4, 7, 7/1, 7/2, 7/3, 8, 12, 12/1, 63, 63/1, 64, 64/1. ZPOmK-1 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 23, 44, 44/1, 44/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
ničnost skupščinskih sklepov - ničnostni razlogi - izpodbojnost sklepov skupščine - razlogi za izpodbojnost - načelo kavzalnosti - sestava nadzornega sveta - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pravica delavcev do soupravljanja - predstavniki delavcev - delničarji - pravni interes - obrazloženost odločitve - pravica do izjave stranke - prevzem - prevzemni prag - doseganje prevzemnega praga - koncentracija - kontrola - usklajeno ravnanje - pravica do sklica skupščine - zakonito pooblastilo za sklic skupščine - predsednik uprave - člani uprave - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - prijava na skupščino - skupno zastopanje - oblikovanje volje
Namen sodelovanja delavcev pri upravljanju družbe preko nadzornega sveta je, da se zagotavlja upoštevanje interesov delavcev tudi pri sprejemanju odločitev, ki jih sprejema nadzorni svet oziroma pri opravljanju nadzornih funkcij nad poslovanjem družbe. Tožniki skušajo kot delničarji s sklicevanjem na pravice drugih (delavcev) uveljaviti le svoje lastne interese delničarja in ne pravic delavcev. Z uveljavljanjem teh razlogov (pravice delavcev pri upravljanju) tožniki tako zasledujejo interes, ki je v direktnem nasprotju z razlogi samimi.
Iz ureditve sklica skupščine delniške družbe izhaja, da gre pri sklicu skupščine za poseben korporacijsko pravni akt, ki je namenjen temu, da se omogoči in hkrati sproži delovanje skupščine kot hierarhično najvišjega organa delniške družbe in zato sprejem tega sklepa ne more biti oviran z zagotavljanjem soglasja, če ima družba več poslovodij.
Iz drugega odstavka 297. člena ZGD-1 izhaja, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le, če tako določa statut. Statut toženke navedenega pogoja ne določa. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo tako ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, temveč mora biti izrecno in jasno določen že v samem statutu. Navedena nepravilnost pa ne predstavlja ničnostnega razloga po 390. členu ZGD-1, temveč bi lahko šlo le za izpodbojni razlog iz 2. točke prvega odstavka 395. člena ZGD-1. Za utemeljenost takega razloga mora kršitev ob upoštevanju načela kavzalnosti vplivati na veljavnost izpodbijanega sklepa.
Kršitve določb ZPre-1, ki imajo za posledico, da delničar ne more uresničevati glasovalnih pravic, predstavljajo izpodbojni razlog in ne razlog ničnosti. Delež glasovalnih pravic in s tem posledično sploh uporabo pravil po ZPre-1, predstavlja torej razmerje (ulomek) med delom (števec) in celoto (imenovalec), zato je določitev vsebine imenovalca (celote glasovalnih pravic) in števca (glasovalne pravice posameznika) za potrebe ZPre-1 posebej opredeljena in se za razliko od ZGD-1, ki vzpostavlja pravilo relativne večine, vzpostavlja pravilo absolutne večine.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - solastnina na skupnih delih - solastninska pravica
Etažna lastnina lahko nastane samo v stavbi, ki ima vsaj dva dela s pravnim položajem posameznega dela stavbe, s katerima je mogoče samostojno razpolagati.
Zavrnitev predlagane vzpostavitve etažne lastnine nima vpliva na zatrjevano solastninsko pravico pritožnice na stavbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036072
ZPP člen 8, 216. OZ člen 346, 365.
zapuščinska masa - denarna terjatev do zapuščine - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - neupravičena obogatitev - zahteva za ločitev zapuščine - ločitev zapuščine - dokazni postopek - prosti preudarek - metodološki napotek - zastaranje - petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje se pri odločitvi pavšalno sklicuje na določbo 216. člena ZPP. Najverjetneje je sodišče prve stopnje izvedlo obsežen dokazni postopek prav iz razloga, da bi dobilo s tem boljšo oporo za prosti preudarek. Sodišče na te dokaze ni vezano in jih ni dolžno uporabiti, vendar mora pojasniti razloge, zaradi katerih dokazna ocena ne temelji na izvedenih dokazih. Tudi v primeru odločitve po prostem preudarku bi moralo sodišče navesti razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, na kakšen način je sodišče prve stopnje ugotovilo (časovni) obseg dela, ki ga je tožnica opravila za teto. Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti, da bo v novem sojenju potrebna presoja dejstev tudi po 216. členu ZPP, ko bo s pomočjo logike in življenjskih izkušenj ter najverjetneje tudi na podlagi izvedenih dokazov mogoče ugotoviti odločilna dejstva, ki spadajo v spodnjo premiso sodniškega silogizma.
Tožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala isto terjatev, kot jo uveljavlja v tem pravdnem postopku, predlagala pa je tudi ločitev zapuščine. Zapuščinsko sodišče je s sklepom ločilo zapuščino od premoženja dedičev v višini tožničine terjatve in tožnico napotilo na pravdo, da vloži tožbo v zvezi njeno terjatvijo. Ta ravnanja tožnice so bila povezana z zavarovanjem oziroma izterjavo ali ugotovitvijo njene terjatve, zato je bil zastaralni rok pretrgan z vložitvijo predloga v zapuščinskem postopku oziroma z dnem, ko je tožnica uveljavljala terjatev v zapuščinskem postopku.
ZFPPIPP člen 121, 121/3, 123, 123/1, 123/2. ZZUSUDJZ člen 3a, 4. ZS člen 83a.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - predhodni postopek zaradi insolventnosti - glavni postopek zaradi insolventnosti - vročanje - rok za pritožbo - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - obravnavanje prepozne pritožbe
Sklep o zavrnitvi predloga poenostavljene prisilne poravnave je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 6. 3. 2020, rok za pritožbo pa je potekel 24. 3. 2020. Dolžnik je pritožbo oddal priporočeno na pošto 6. 4. 2020. Zadeve stečaja in prisilne poravnave so veljale kot nujne zadeve, v katerih roki tečejo, vse do 30. 3. 2020, ko je predsednik Vrhovnega sodišča RS odločil z Odredbo z dne 30. 3. 2020, da zadeve stečaja in prisilne poravnave (začasno) niso (več) nujne in da v teh zadevah roki ne tečejo. Ker se je v konkretnem primeru rok za pritožbo iztekel že pred 30. 3. 2020, Odredba predsednika Vrhovnega sodišča z dne 30. 3. 2020 za konkretni primer ni pomembna in se ne uporablja.
ZZUSUDJZ v zvezi s postopki, ki se vodijo po določbah ZFPPIPP določil, da sodišče ne glede na določbo tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP, obravnava tudi prepozne vloge strank, če je razlog za zamudo neposredno povezan z epidemijo virusne okužbe, pri čemer mora stranka ob vložitvi prepozne vloge izkazati razlog za zamudo.
Pritožnik je napisal v pritožbi, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno, da jo vlaga v roku za pritožbo. V pritožbi zoper sklep o zavrženju prepozne pritožbe pa ni navedel nobenega dejanskega razloga, ki bi mu zaradi epidemije onemogočil oddajo pritožbe na pošti do 24. 3. 2020. Sodišče nima v nobeni navedbi pritožnika opore za obravnavanje prepozne pritožbe v skladu z določbo 3.a člena ZZUSUDJZ.
Glede na navedeno je sklep o zavrženju prepozne pritožbe, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, pravilen.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - končni načrt posebne razdelitvene mase - ugovor zoper načrt razdelitve - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - nesorazmerni stroški - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - ovira za prodajo premoženja - dovozna pot - stečajna masa - ocena vrednosti premoženja - pooblaščeni ocenjevalec - založitev sredstev - objektivnost
Pogoj za razdelitev premoženja v skladu s 374. členom ZFPPIPP je, da tega premoženja ni mogoča unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški.
Nesporno je, da so na nepremičnini, ki je predmet izpodbijanega sklepa, v zemljiški knjigi vpisane številne plombe. Navedeno ob dejstvu, da nepremičnina predstavlja dovozno pot do kompleksa bioplinarne, ki ni v lasti stečajnega dolžnika, nedvomno pomeni, da gre za premoženje, ki je izredno težko unovčljivo, saj razen lastnika bioplinarne, ki pa je v stečajnem postopku in upravljalca le-te, upnika B. d. o. o., drugih zainteresiranih kupcev po vsej verjetnosti ne bi bilo. To pa pomeni, da bi se ob morebitni prodaji nepremičnine prodajna cena zniževala in ne višala, z unovčevanjem pa bi tako nastali nesorazmerni stroški.
Upravitelj je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da je pozval vse upnike, da bodisi založijo sredstva za cenitve bodisi sami plačajo cenilce, saj v stečajni masi ni dovolj sredstev za plačilo teh storitev, ki pa so nujno potrebne za izvedbo stečajnega postopka. Navedel je, da se na njegov poziv pritožnik ni odzval, stroške cenitve pa je plačal upnik B. d. o. o. Pritožnik navaja, da je cenitveno poročilo naročil stečajni upnik, ki je izjemno zainteresiran za prevzem nepremičnine ID znak 000 001/5 in zato pritožnik upravičeno dvomi v objektivnost in pravilnost poročila. Pri predmetni nepremičnini naj ne bi bilo upoštevano, da ta predstavlja edino dovozno do kompleksa bioplinaren v ... in je njena realna vrednost iz tega razloga višja kot tržna vrednost ostalih primerljivih nepremičnin, ki jih je cenilka uporabila pri določitvi vrednosti tega zemljišča. Vendar pa pritožnik po presoji pritožbenega sodišča zgolj s temi navedbami ne more ovreči objektivnosti, nepristranskosti, neodvisnosti in pravilnosti cenitvenega poročila. Navsezadnje za svoje trditve, da ocenjena vrednost sporne nepremičnine ni realna, ni predložil prav nobenega dokaza.
predlog za odlog plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - likvidnostno stanje stranke - trditvena in dokazna podlaga - kratkoročne terjatve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - premoženjsko stanje - denarna sredstva - naložbe
Ker likvidnostno stanje stranke ni edino merilo za presojo (ne)utemeljenosti predloga za odložitev plačila (podredno pa obročno plačilo) sodne takse, tožeča stranka s pritožbeno navedbo, da je v predlogu izpostavila, da se dobri rezultati poslovanja kot računovodska postavka ne odražajo neposredno na likvidnostnih sredstvih in da je posledično odločitev prvostopenjskega sodišča, ki predlogu za odlog ali obročno plačilo sodne takse ni ugodilo, zmotna, ne more uspeti in doseči spremembe izpodbijanega sklepa (pri čemer ugotovitve, da je razpolagala z 2.210,75 EUR denarnih sredstev, pritožbeno niti ne izpodbija, navaja zgolj, da so denarna sredstva edina primerna za plačilo takse). Sodišče mora upoštevati še njeno premoženjsko in finančno stanje.
Stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka s svojimi navedbami v vlogi z dne 20. 8. 2018, torej z navedbami podanimi v ponovljenem sojenju, ni bila prekludirana, nima zakonske podlage. Stranke smejo v ponovljenem sojenju navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če trdijo in dokažejo, da jih v dotedanjem postopku niso mogle uveljavljati pravočasno brez svoje krivde (drugi odstavek 362. člena ZPP). V obravnavanem postopku ne gre za tak primer. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, ko razlaga, da je uporaba pravnega pravila na dejanski stan, ki ga ugotovi sodišče, v domeni sodišča. Prav ima tudi, da ima stranka pravico do izjave v zvezi z uporabljeno pravno podlago sodišča v razveljavljeni sodbi (v ponovljenem postopku), kar ni bilo problematizirano v obravnavanem primeru, temveč da je sodišče ugotovilo dejansko stanje za katerega ni imelo podlage v trditvah pravdnih strank in s tem prekršilo razpravno načelo procesnega prava in odločilo preko trditvene podlage, kar vseskozi v svojih pritožbah utemeljeno uveljavlja tožena stranka in iz tega razloga izpodbijana sodba sodišča prve stopnje res ne bi bila pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00036629
ZIZ člen 71, 71/1, 272, 273. ZFPPIPP člen 14, 55.
začasna odredba - nedopustno sredstvo zavarovanja - kontradiktornost v postopku zavarovanja
V skladu z določbo 273. člena ZIZ izda sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V primeru, če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti še preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe v luči namena zavarovanja, ki naj se doseže z izdajo začasne odredbe. Ob tehtanju upnikove ustavne pravice do zasebne lastnine in dolžnikove do sodnega varstva pretehta slednja, saj ima pritožnik v primeru morebitnega izvršilnega ali stečajnega postopka možnost uveljavljati pravne ugovore, ki ga ščitijo pred morebitno zlorabo teh institutov s strani upnika.
Po mnenju pritožbenega sodišča namreč z začasno odredbo sodišče ne more stranke omejiti v njeni pravici, da o njenem zahtevku odloči sodišče, o čemer se je že izrekla sodna praksa.
osebni stečaj - sklep o prodaji - solastniški delež na nepremičnini - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju.
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da se lahko nepremičnina proda le kot celota, niti da gre za družinsko stanovanjsko hišo, pač pa da stečajna dolžnica ni lastnica cele stanovanjske hiše z apartmaji, pač pa le imetnica solastniškega deleža teh nepremičnin in da stanuje v stanovanju. Predmet prodaje, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, je dolžničin 4/10 solastniški delež dveh nepremičnin, na katerih stoji stanovanjska hiša z apartmaji neto tlorisne površine 282 m2 s pripadajočim zemljiščem. Zato se glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev, da mora dolžnica obe nepremičnini izprazniti in ju izročiti upravitelju, ne prilega določbi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pri odločitvi o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine upravitelju zmotno uporabilo materialno pravo. Za primer prodaje solastniškega deleža nepremičnine je tudi sodna praksa že zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne uporablja.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. URS člen 22. OZ-UPB1 člen 87, 111, 111/5, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198. ZVPot člen 22, 23.
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - razveljavitev prvostopenjske sodbe - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka
Odločitev sodišča prve stopnje o obstoju pojasnilne dolžnosti izhaja namreč iz pomanjkljive dokazne ocene vseh v tej smeri izvedenih dokazov, pri čemer sodišče druge stopnje ugotavlja, da se sodišče prve stopnje dokazno ni opredelilo do vseh relevantnih s strani tožnikov ponujenih dokazov v povezavi z dokazi toženke, kar pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.