Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6. DZ člen 161, 162, 162/1, 162/1-3. URS člen 14, 14/2, 22. ZIZ člen 9, 54.
začasna odredba v družinskih sporih - ukinitev stikov - enakost pred zakonom - hitri postopek - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje
Otrok lahko mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti, in sicer tudi s posredovanjem centra za socialno delo oz. izvedenca. Taka razlaga je v skladu s 6. členom Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (MEKOUP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00036809
KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4. ZKP člen 277, 278.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavestno delovanje - protipravna prilastitev - prilastitveni namen
Natančno branje tenorja obtožbe prepriča v utemeljenost pritožbenih navedb, da opis vsebuje vse potrebne bistvene znake obdolžencema očitanega kaznivega dejanja. Iz opisa namreč določno izhaja, da sta si obdolženca skupaj, torej z zavestnim sodelovanjem pri izvršitvi protipravno prilastila denar, ki jima je bil zaupan v zvezi z zaposlitvijo v družbi .... in pri opravljanju gospodarske dejavnosti med izvrševanjem pogodbe med obema gospodarskima družba, to je med gospodarsko družbo ... in gospodarsko družbo .... Oba obdolženca sta bila namreč direktorja (in družbenika) družbe ...., kar izhaja tudi iz opisa in v nadaljevanju še, da sta imela oba tudi vsa pravno veljavna pooblastila razpolagati s premoženjem te družbe. Ob takšnih upravičenjih pa v primeru 72 -ih plačanih računov v obdobju od julija 2011 pa do junija 2012 na podlagi navedenih prejetih računov zneska v skupni višini 70.496,54 EUR nista odvedla pogodbeni stranki, temveč naj bi si ta denar prilastila. Tak opis pa je tako, kot utemeljeno navaja tudi pritožba povsem zadostno konkretiziran glede bistvenih znakov obdolžencema očitanega kaznivega dejanja. Zato se ni mogoče strinjati z zaključki v izpodbijanem sklepu, da opis ne vsebuje podatkov o višini prilaščenih zneskov in časovnem obdobju prilastitve. Prav tako pa ni mogoče soglašati z zaključki v izpodbijanem sklepu v delu, da tudi odsotnost dejstev in okoliščin v tenorju obtožbe ne omogoča sklepanja o prilastitvenemu namenu obdolžencev, kot fizičnih oseb, kar naj bi po prepričanju prvega sodišča pomenilo pomanjkljivo konkretizacijo do te mere, da takšen opis ne predstavlja kaznivega dejanja , ki se obdolžencema očita.
ZFPPIPP člen 375, 375/1, 375/2, 384, 384/6, 389, 389/1-1, 389/3, 398, 398/1. ZZUSUDJZ člen 3a, 4.
postopek osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - rok za vložitev predloga za odpust obveznosti - končna razdelitev - končno poročilo - nujna zadeva - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Upravitelj mora izdelati končno poročilo zaradi opravljene končne razdelitve in ne zaradi teka roka, ki je v tem primeru določen kot instrukcijski rok.
Ker dolžnik glede na podatke, ki so bili upraviteljici znani, drugega premoženja, ki bi ga bilo mogoče unovčiti (in torej razdeliti), ni imel in so bila izvedena vsa dejanja potrebna v stečaju, je upraviteljica pravilno izdelala končno poročilo.
Zadeve stečaja in prisilne poravnave so veljale kot nujne zadeve, v katerih roki tečejo, vse do 30. 3. 2020, ko je predsednik Vrhovnega sodišča RS odločil z Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS iz razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ z dne 30. 3. 2020, da zadeve stečaja in prisilne poravnave (začasno) niso (več) nujne in da v teh zadevah roki ne tečejo.
Pritožnik ni navedel nobenega razloga/zdravstvene težave v smislu 3.a člena ZZUSUDJZ (težave, ki so neposredno povezane z epidemijo virusne okužbe). Pritožbeno sodišče dolžnikovih pritožbenih trditev o bolniški odsotnosti zato ne more obravnavati v smislu 3.a člena ZZUSUDJZ.
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4, 435, 435/2,. URS člen 29.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati - izločitev listin - privilegij zoper samoobtožbo - osredotočenost suma
Privilegij zoper samo obtožbo v skladu z ustavnosodno prakso začne obdolženca varovati šele v trenutku, ko nastopi osredotočenost suma storitve kaznivega dejanja.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 14a, 14a/3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - rok za ugovor zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu
Ker je toženka zatrjevala drugačno finančno in premoženjsko stanje, kot izhaja iz zadnje objavljenega letnega poročila, bi morala zatrjevati in dokazati, da premoženja oziroma terjatev, kot izhajajo iz javno objavljenih podatkov, nima, da terjatev ne bo dobila plačanih oziroma da terjatev in premoženja ne more unovčiti, niti da tega ne more storiti pravočasno – tj. v petnajstdnevnem roku za plačilo sodne takse. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno presodilo, da toženka ni podala nobenih konkretnih trditev in dokazov, da iz letnega poročila razvidna sredstva niso unovčljiva oziroma da niso unovčljiva pravočasno, s tem pa svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi s pogoji za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse ni zmogla.
obvezna sestavina pritožbe - lastnoročni podpis - manjka podpis pritožnika - oddaja vloge neposredno na sodišču - zavrženje pritožbe - nepopolna vloga
Pritožba, ki jo je toženec vložil neposredno na sodišče, njegovega podpisa ne vsebuje, zato je nepopolna, zaradi česar jo je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrglo.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi po zpnd - žrtve nasilja - povzročitelj nasilja v družini - ogroženost v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - psihično nasilje - fizično nasilje - ekonomsko nasilje - načelo sorazmernosti - človekovo dostojanstvo - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - pravica do stikov otroka s starši
Namen ukrepov sodišča določenih v 19. členu ZPND ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja. Njihov namen je prevencijski, torej, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ko sodišče odloča o izreku ukrepov, zato ne bo relevantno zgolj vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč ali predstavlja takšno nasilje, da je državni poseg v družinsko skupnost utemeljen. Ker gre za posege v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti, ki implicitno izhaja tudi iz določbe 5. člena ZPND. Obseg in vsebina ukrepov sodišča mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Načelo sorazmernosti kot eno temeljnih načel ZPND zavezuje tudi sodišče, da ustrezno zaščiti žrtve, poleg tega pa mu postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
ZPP člen 98, 98/3, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 344. ZFPPIPP člen 244, 244/1.
prekinitev postopka - začetek stečajnega postopka - odgovor na pritožbo - neupoštevanje odgovora na pritožbo - pooblastilo odvetniku - prenehanje pooblastila odvetniku - umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka
Višje sodišče pri odločitvi ni upoštevalo navedb, ki sta jih toženca dala v odgovoru na pritožbo, vloženem po odvetniku. Za prvotoženko zato, ker odvetnik tudi po pozivu sodišča ni predložil pooblastila stečajnega upravitelja, pooblastilo prvotoženke, dano odvetniku pred začetkom stečajnega postopka nad njo, pa je z dnem začetka stečajnega postopka prenehalo. Za drugotoženca zato, ker se izpodbijani sklep nanj ne nanaša.
Sodišče zaradi prekinitve postopka, do njegovega nadaljevanja, ne sme izdati sklepa o ustavitvi postopka. O umiku tožbe bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju še odločalo, ko (če) bo pred tem ugotovilo, da se pravdni postopek proti prvotoženki lahko nadaljuje, ker so izpolnjeni zakonski pogoji in bo izdalo sklep o nadaljevanju postopka.
vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojak - ustavna odločba
Vrhovno sodišče je s sklepom VIII Ips 148/2018 z dne 19. 2. 2019 revizijski postopek glede plačila stroškov izobraževanja prekinilo ter na Ustavno sodišče RS vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena ZObr. Ta določa, da mora pripadnik stalne sestave, ki enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi pred iztekom 10 let, ministrstvu vrniti sorazmeren del stroškov osnovnega vojaško-strokovnega usposabljanja. Vrhovno sodišče RS je menilo, da je ta določba v neskladju s 14. (enakost pred zakonom) in 49. (svoboda dela) členom Ustave Republike Slovenije v zvezi s 4. členom Ustave RS. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-82/2017-14 z dne 9. 4. 2020 odločilo, da drugi odstavek 93. člena ZObr ni v neskladju z Ustavo RS.
Po drugem odstavku 93. člena ZObr lahko pripadnik stalne sestave pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško-strokovnega izobraževanja, če je pogodbo odpovedal pred potekom desetih let. V konkretnem primeru je toženi stranki prenehalo delovno razmerje zaradi pravnomočne kazenske sodbe. Toženi stranki je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi krivdnih razlogov.
prijava ločitvene pravice - vsebina prijave - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - določenost predmeta - prerekana ločitvena pravica - sklepčnost tožbe - neizvršljiva odločba - zmotna uporaba materialnega prava
Tožeča stranka bi morala glede na pravnomočen napotitveni sklep v tožbi trditi in dokazati, da je pridobila ločitveno pravico na premičninah v lasti dolžnika in podati ustrezen zahtevek, v katerem bi določno opisala premoženje, ki je predmet vtoževane ločitvene pravice. Pravilno je stališče tožene stranke, da temu s tožbo ni zadostila.
Priloga ni sestavni del izreka sodbe, zato ne dopolnjuje opisa premoženja in je sklicevanje nanjo v izreku sodbe odveč. Pomembno pa je, da se tožbeni izrek (in enako izrek sodbe) sklicuje na št. zadeve 000, pod katero je vpisana zastavna pravica v Registru neposestnih zastavnih pravic, ker gre za javen in dostopen register in ki zato dopolnjuje nedoločen opis premoženja. Če bi tožeča stranka trdila, da je v zadevi št. 000 vpisanih 52 kosov različne opreme in bi bilo iz navedene zadeve dejansko tudi razvidno kot premoženje dolžnika 52 kosov različne opreme, bi bila tožba sklepčna.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 137, 137/2, 137/9, 148, 148/6, 156, 156/2, 202.. OZ člen 347, 347/1.
plačilo razlike plače - praznik - nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas - odsotnost z dela - zakonske zamudne obresti - zastaranje terjatve
Bistvena zahteva tožnic je, da sta, ker imata delovni čas razporejen na vseh sedem dni v tednu, upravičeni do nadomestila plače za vse praznike. Na ta način bi bili izenačeni z delavci v enakomerno razporejenem delovnem času, ki so upravičeni do nadomestil plače za vse praznike, ki padejo na dneve od ponedeljka do petka. Vendar pa v skladu z določbo devetega odstavka 137. člena ZDR-1 navedeno nadomestilo plače pripada le tistim delavcem, ki so na dan praznika oziroma na dela prosti dan razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika ne delajo.
Po pravilnem opozorilu tožene stranke pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bili tožnici na praznične dni, za katere jima je prisodilo nadomestila plače, razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika nista delali, posledično pa ne more biti podana podlaga za priznanje vtoževanih nadomestil. Pomembno je, da je tožena stranka izdelala letni razpored delovnega časa in da je izdelovala tudi mesečne razporede delovnega časa, pri čemer je bilo vnaprej predvideno, kako bo potekalo delo na praznične dni. Realizacija je bila s tem skladna, določena manjša odstopanja od letne oziroma mesečne predvidene razporeditve dela pa so po pravilnem stališču sodišča prve stopnje opravičljiva oziroma razumljiva (npr. zaradi bolniških odsotnosti delavcev). V obravnavani zadevi zato ni šlo za primer zlorabe kot npr. v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 261/2016 z dne 7. 3. 2017, ko je delodajalec z naknadno spremembo ukinil tožnikovo delovno obveznost ravno na dan praznika. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi tožnici na letni ravni opravili več ur kot delavci, ki delo opravljajo v enakomerno razporejenem delovnem času od ponedeljka do petka.
Tožena stranka je dokazala, da je delo med delavce, ki so ga opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času, razporejala po t. i. sistemu tretjin: delavci so 1/3 praznikov v letu delali, 1/3 praznikov so imeli predvideno delovno obveznost, a so bili zaradi praznika prosti in so zato prejeli nadomestilo plače za praznik, 1/3 praznikov pa so bili prosti in niso prejeli nadomestila plače za praznik, saj na te dneve niso imeli predvidene delovne obveznosti. Ta zadnja tretjina je bistvo spora in izvor razhajanja med strankami o tem, kako bi bilo potrebno delavcem, ki delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, priznavati nadomestila plače za praznik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041316
KZ-1 člen 208, 208/1, 208/5, 220, 220/1. ZKP člen 16, 17, 18, 18/1, 35, 35/1, 42, 42/5, 364, 371, 371/1, 371/1-5, 371/2, 394, 394/1. URS člen 22, 29.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - denarna kazen - kaznivo dejanje zatajitve - oprostitev obtožbe - ovadba kot predlog za pregon - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - pravica do izvajanja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje predloga za delegacijo - zloraba pravic v postopku - delna ugoditev pritožbi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba kazenske sankcije
Ovadba, ki jo poda posameznik oziroma oškodovanec, mora vsebovati opis dejanskega stanja z navedbo odločilnih dejstev in ime domnevnega storilca, če je ovaditelju znan. Izhodišče pri presoji, za katero kaznivo dejanje je bil podan predlog za pregon, je predvsem opis življenjskega primera, kot ga vidi oškodovanec. Na policiji in kasneje sodišču je, da iz takšnega opisa izlušči tista pravno relevantna dejstva, ki obsegajo bistvo določene inkriminacije (ali več njih). Drugače povedano, sodišče je tisto, ki na podlagi oškodovančeve prijave ugotovi človekovo voljno ravnanje (storitev, opustitev), ki ga je mogoče subsumirati pod bit kakšne inkriminacije kot enega od elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Glede na obrazloženo je prvostopenjsko sodišče v točki 25 razlogov izpodbijane sodbe pravilno zaključilo, da je B.P. dne 7. 4. 2016 podal prijavo tudi za obravnavano kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari, zaradi česar obdolženec ni bil spoznan za krivega za drugo kaznivo dejanje, kot ga zajema predlog za pregon. Ker se krivdorek izpodbijane sodbe (in tudi s to sodbo spremenjen krivdorek) nanaša na isti historični dogodek kot pravočasen predlog za pregon in ker je B.P. dejanja naznanil kot "lastnik" podjetja, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo glasbenih aparatov (prvi odstavek zapisnika o sprejemu ustne ovadbe), uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035443
KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-2, 143, 143/1, 143/5, 143/6, 143/7. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja člen 13.
kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zloraba uradnega položaja - uradna oseba - zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum
Zaključek, da je bilo osumljenkino mnenje v postopku, ki se je na VDT vodil na zahtevo prosilca po ZDIJZ, zmotno, ter okoliščina, da naj bi takšno mnenje osumljenka posredovala po tem, ko so bili v zvezi s kazensko ovadbo Kt/0000/2016 izločeni nedovoljeni dokazi, upoštevaje, da je bilo mnenje podano v zvezi z možnimi škodljivimi posledicami razkritja kazenskih ovadb za kazenski postopek in ne v zvezi s posledicami razkritja določenih osebnih podatkov B. B., pri čemer se mnenje osumljenke sploh ni nanašalo na kazensko ovadbo Kt/0000/16, v kateri so se občutljivi osebni podatki nahajali, ugotovitve o obstoju potrebne stopnje verjetnosti storitve kaznivega dejanja s strani osumljenke ne podpirata v zadostni meri.
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da razpoložljivo dokazno gradivo izkazuje, da osumljenka v času podaje predmetnega mnenja v postopku po ZDIJZ ni bila pristojna oseba po 13. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. O vloženi zahtevi za opravo preiskave v skladu z določbo 169. člena ZKP odloča preiskovalni sodnik oziroma v primeru njegovega nestrinjanja zunajobravnavni senat. Dejstvo, da je C. C. kot odgovorna oseba po ZDIJZ za mnenje zaprosil osumljenko in ne sodišča, ter dejstvo, da je osumljenka mnenje tudi podala, na jasno vsebino določb uredbe in ZKP ne moreta vplivati.
Navedba okoliščin, ki se nanašajo na opredelitev osumljenkine funkcije v smislu 2. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1 (državna tožilka), ter okoliščin, ki opredeljujejo njeno ravnanje (podaja mnenja v postopku odločanja VDT o zahtevi za posredovanje kazenskih ovadb zoper B. B. po ZDIJZ), glede na izostanek zapisa vsebine 13. člena uredbe v pomanjkljivi, vendar še sprejemljivi meri konkretizirajo zakonski znak zlorabe uradnega položaja s strani uradne osebe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00036046
KZ-1 člen 86, 86/3, 86/12, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - način izvršitve kazni zapora - odprti oddelek - predkaznovanost - specialni povratnik
V pritožbi zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Po določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1 lahko sodišče, če je obdolžencu izrečena kazen zapora do petih let, odredi, da jo prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku, pri čemer po določbi dvanajstega odstavka 86. člena KZ-1 o tem odloča na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z navedeno zakonsko ureditvijo. Zagovornik namreč v pritožbi ne navaja ničesar, s čemer bi utemeljil ne le v pritožbi zatrjevano zmotno uporabo določbe 86. člena KZ-1, temveč tudi napačno presojo okoliščin, ki so bile za sodišče prve stopnje odločilne pri odločanju o tem, da zavrne predlog za prestajanje kazni zapora obdolženca v odprtem oddelku.
začetek stečajnega postopka v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje prijavljene terjatve - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - napotitev upnika na pravdo - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - prenehanje terjatve - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - možnost izboljšanja pravnega položaja - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Tožeča stranka si s pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja, saj so vtoževane terjatve do tožene stranke prenehale in je s sodbo, izdano v tem pravdnem postopku, tudi če bi bilo njeni pritožbi ugodeno, zoper toženo stranko ne bi mogla več uveljaviti. Tožeča stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo, ker pa je pravni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe, je pritožba nedovoljena.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - razlog za zavrnitev dokaza
Kot izhaja iz 768. člena OZ, mora prevzemnik naročila izvršiti naročilo po prejetih navodilih, kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar, pri tem mora ostati v njegovih mejah in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo.
Neutemeljeno je sklicevanje na neverodostojnost tožnika, ker je v postopku na delovnem inšpektoratu navedel napačne podatke glede že plačanega regresa. To za odločitev v obravnavanem sporu ni bistveno. V obravnavani zadevi je tožnik izkazal, da regresa za letni dopust ni prejel. Toženec pa ni dokazal, da je tožniku regrese za sporno obdobje dejansko izplačal (215. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno v pretežni meri ugodilo tožnikovemu zahtevku.
podjemna pogodba - plačilo opravljenega dela - stvarne napake - znižanje plačila - jamčevalni zahtevek - pravnomočna odločitev o ugovoru
Glede na to, da je o zahtevku za znižanje plačila že bilo pravnomočno odločeno tako, da je bil v celoti zavrnjen, je bilo treba tožbenemu zahtevku ugoditi. Če tožena stranka ni upravičena do nikakršnega znižanja plačila, to nujno pomeni, da je tožeča stranka upravičena do celotnega plačila izvršenega dela. Drugačna odločitev bi pomenila nedopusten poseg v pravnomočno razsojeno stvar.
ZFPPIPP člen 403, 403/1, 403/1-1, 403/1-2, 408, 408/1. ZPP člen 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - nedovoljene pritožbene novote
Neplačevanje tekočih obveznosti dolžnice upniku iz naslova stanovanjskih stroškov ne predstavlja nobenega od ugovornih razlogov upnika po 1. in 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Odpust obveznosti učinkuje le za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.
Dokazna listina, ki jo je upnik predložil sodišču šele v predmetni pritožbi, predstavlja pritožbeno novoto, ki je sodišče v pritožbenem postopku ne more upoštevati. Upnik namreč ni navedel nobene okoliščine, zaradi katere tega dokaza brez svoje krivde ni mogel posredovati sodišču že prej, tako da bi jo pri svoji odločitvi v okviru izpodbijanega sklepa lahko upoštevalo že sodišče prve stopnje.