izločitev premoženja v korist potomcev - vlaganja v nepremičnino - izločitev dela zapuščine
Tožnik namreč ne zatrjuje vlaganj v celotno zapuščino pokojne I.N., temveč zgolj v točno določeno nepremičnino, ki predstavlja del zapuščine, kar pomeni, da ne gre za dejanski stan iz 32. člena ZD, ki daje zapustnikovemu potomcu pravico, da iz zapuščine izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - nadomestno dejanje - odstranitev ograje - primerno sredstvo zavarovanja - način izvršbe - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
V konkretnem primeru gre za opravilo, ki ga ni mogoče šteti kot nenadomestno obveznost (odstranitev ograje in kolov), pač pa to lahko opravi tudi kdo drug, in se v takem primeru odpravi izvršba skladno z določbami 225. člena ZIZ. Takega predloga tožeča stranka ni podala, ni torej predlagala primernega sredstva zavarovanja ter je zato predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Toženec s pritožbo izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar je glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP nedopustno, zato se pritožbeno sodišče glede teh pritožbenih trditev ne opredeljuje. Pojasnjuje pa, da ni odločilno, ali je tožnica pred vložitvijo tožbe poslala tožencu opomin na plačilo terjatev, saj je toženec terjatvam v pravdnem postopku ugovarjal.
Sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča o tem kdo mora plačati pogrebne stroške temveč le kot odbitek prizna nek pavšalni znesek samo zato, da od čiste zapuščine, ki ostane po odbitku izračuna sodno takso, ki jo mora dedinja plačati. O plačilu pogreba in spomenika sodišče ni pristojno odločati, o tem izstavlja račun pogrebno ali drugo podjetje, ki je storitev opravilo.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izvršitvena dejanja - spravljanje drugih čez mejo
Obtožencu očitano kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države v kvalificirani obliki po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 je moč storiti na pet izvršitvenih načinov in sicer: s spravljanjem tujcev, ki nimajo dovoljenja z vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito na njeno ozemlje; njihovo prevažanje po Sloveniji; pomoč pri njihovem skrivanju; spravljanje enega ali več takih tujcev nezakonito za plačilo čez mejo ali ozemlje Republike Slovenije ter omogočanje nezakonitega prebivanja v Sloveniji. Le pri prvih treh izvršitvenih oblikah kazenski zakon predpisuje, da so podane, če se storilec ukvarja s takšnimi dejanji, torej ko gre za kolektivni delikt. Vrhovno sodišče RS je v predmetni kazenski zadevi že v sodbi z dne 23. 1. 2020, opr. št. XI Ips 65269/2019 (list. št. 403 do 406), pod točko 6 obrazložitve zavzelo stališče, sklicujoč se na uveljavljeno sodno prakso, da je glede na besedilo določbe tretjega odstavka 308. člena KZ-1 kaznivo tudi enkratno spravljanje dveh ali več tujcev, ki nimajo dovoljenja, čez mejo ali ozemlje države.
ZVEtL-1 člen 12, 42, 42/1, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4.. ZTLR člen 12.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - občinski prostorski akti - pravica do uporabe - prenos pravice uporabe na stavbnem zemljišču - funkcionalno zemljišče k stavbi - preiskovalno načelo
Pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču je delila premoženjskopravno usodo stavbe in se je prenašala le skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu.
Ker vpis te pravice v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven, je ključno vprašanje, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL (v letu 1997) dejansko oziroma učinkovito nastalo pravico uporabe na stavbnem zemljišču.
Ker se je pravica lahko pridobila tudi izvenknjižno, pritožnik ne more uspeti s svojimi navedbami, da je bistvenega pomena stanje v zemljiški knjigi.
Odločilen je obseg tega zemljišča v času, ko je lastnik stavbe (stanovanja) pridobil lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču.
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov - pravočasna priglasitev stroškov - nagrada za pritožbo
Stranka je res na poziv sodišča prve stopnje priglasila pravdne stroške tako, kot je sodišče prve stopnje odmerilo v izpodbijanem delu sklepa (primerjaj priglasitev na list. št. 23 in obrazložitev). Vendar je v odgovoru na tožbo priglasila 600 točk, DDV in 2 % za odgovor na tožbo. Takšna priglasitev, ki je bila dana do konca postopka na prvi stopnji, je pravočasna, zato jo je treba upoštevati.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - datum - podpis
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom je urejeno v 81. členu ZDR-1. Drugi odstavek 81. člena ZDR-1 določa, da je sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ničen. Bistvena sestavina sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je datum prenehanja delovnega razmerja.
Za presojo, ali je tožniku delovno razmerje pri tožencu zakonito prenehalo na podlagi sporazuma oziroma ali je ta sporazum veljaven (veljavno sklenjen - ali ga je tožnik s takšno vsebino sklenil), ni bistveno le, ali je podpis na sporazumu tožnikov (kar je edino presojalo sodišče prve stopnje), ampak tudi, kdaj je bil sporazum sklenjen in na kateri datum je bilo dogovorjeno prenehanje delovnega razmerja.
stvarna pristojnost - delovni spor - gospodarski spor - pogodba o poslovnem sodelovanju - ničnost
V delu tožbe, v katerem tožnik zahteva ugotovitev, da so nične pogodbe o poslovnem sodelovanju oziroma pogodbe o opravljanju storitev z vsemi aneksi, sklenjene med toženkami, ne gre za individualni delovni spor v smislu določbe točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, niti ne gre za spor v smislu določbe točke c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, oziroma ne gre za nobenega izmed drugih sporov po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1.
ZPP člen 80, 82, 82/2, 82/2-1. ZNP-1 člen 6, 6/2, 48, 48/2.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - začasni zastopnik - procesna sposobnost - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz drugega postopka
Sodišče je lahko uporabilo mnenje, ki ga je izvedenec podal v drugem postopku, ker je ocenilo, da lahko le tako pravočasno zavaruje korist prvega nasprotnega udeleženca, ki zaradi težav v duševnem zdravju ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in interese (drugi odstavek 48. člena v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZNP-1, ki se v postopkih, ki potekajo po ZPND, smiselno uporablja).
ZZZDR člen 12, 105, 105/2, 105/3, 105/4, 106, 106/3, 106/4, 130. ZPP člen 365, 365-3, 416.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - potrditev sporazuma - dokazilo o svetovalnem razgovoru - predložitev dokazila - fikcija umika predloga - zakonska podlaga
Ker sta se starša že sporazumela o varstvu in vzgoji otroka, stikih in preživnini, zaradi česar sta tudi predlagala, da sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep, ni zakonske podlage, da bi morala predlagatelja k sporazumu predložiti dokazilo o svetovalnem razgovoru.
sprememba tožbe - nova tožba - samostojna tožba - posebna pritožba
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli, je bilo že odločeno o toženčevem spremenjenem tožbenem predlogu. Če sodišče ne dovoli spremembe tožbe, nadaljuje z obravnavanjem prvotno postavljenega zahtevka. Zoper sklep o nedovoljeni spremembi tožbe je dopustna posebna pritožba. Toženec in tožnik imata možnost, da v primeru, ko sprememba tožbe ni dovoljena, vložita novo tožbo. Te odločitve namesto njiju ne more sprejeti sodišče prve stopnje na lastno iniciativo (tako, da spremembo tožbe obravnava kot samostojno tožbo).
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-14, 343a, 343a/1.
zamudni sklep - motenje posesti - razširitev tožbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev vloge - nevložitev odgovora na tožbo - opozorilo na pravne posledice - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nadomestni sklep - odprava bistvene kršitve postopka
Tožencu sta bili tožba in razširitev tožbe pravilno vročeni v odgovor. Bistveno je, da je bil toženec že ob vročitvi tožbe opozorjen, da bo sodišče izdalo odločbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku (zamudni sklep), če na tožbo ne bo odgovoril v roku 8 dni. Ob vročitvi razširitve tožbe prvo sodišče zato ni bilo dolžno znova opozarjati toženca, da bo izdalo odločbo, s katero bo ugodeno tožbenemu zahtevku tudi v razširjenem delu, če na razširitev tožbe ne bo odgovoril v 8 dneh.
postopek v sporu majhne vrednosti - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prepozno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo
V postopku v sporih majhne vrednosti mora toženec navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). V pripravljalni vlogi lahko toženec nato odgovori le na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (četrti odstavek 452. člena ZPP). To pomeni, da toženec na naroku za glavno obravnavo ne more navajati dejstev in predlagati dokazov. Neodločilne so zato pritožbene navedbe toženca, da je na naroku podal navedbe o povrnitvi stroškov za izgradnjo optičnega omrežja s strani tožeče stranke.
izpodbijanje oporoke - oporočna sposobnost - zmožnost razsojanja - grožnja in sila - imenovanje novega izvedenca - trditveno in dokazno breme - dokazni predlog
ZPP restriktivno pristopa k možnosti imenovanja novega izvedenca. Predpostavka za postavitev novega izvedenca je ocena sodišča, da je mnenje izvedenca protislovno, pomanjkljivo oziroma nepravilno in se te pomanjkljivosti (nepravilnosti) ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca.
Dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se tožnica ne more sklicevati na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo dokaznemu predlogu toženk.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037439
ZDR člen 156.. ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Pravilnik o določitvi določenih vprašanj delovno pravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske napotenih na mednarodne operacije ali misije člen 8.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Tožnica je na proste dni opravljala podporne naloge kot pomoč dežurnemu, poleg tega se je vsak dan, torej tudi na prosti dan, udeležila obveznega sestanka. V zvezi s tem je tožnica podala zadostno trditveno podlago na prvem naroku za glavno obravnavo, torej pravočasno, pri čemer že iz dejstva, da je bil sestanek obvezen in da ga je sklical tožničin nadrejeni izhaja, da je predstavljal nalogo, ki je posegla v tožničino pravico do tedenskega počitka. Da je bil sestanek le "neformalno podajanje konkretnih zadolžitev za naslednji dan" oziroma da se je zahtevalo le "golo in kratko informacijo", so pritožbene navedbe, ki nimajo podlage v ugotovljenih dejstvih.
Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenih nalogah, ki jih je tožnica na proste dni opravljala in ki so ji bile odrejene, utemeljeno v pretežni meri ugodilo njenemu zahtevku za plačilo odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZUJF člen 164, 164/1, 164/3, 166, 247, 247/2.. ZDR-1 člen 130, 130/2, 151.. Evropska socialna listina (1995) člen 2.. ZDR člen 150, 150/3.
regres za prehrano - nočno delo
V skladu s sedmim odstavkom 2. člena Evropske socialne listine (spremenjene) – MESL morajo države pogodbenice delavcem, ki delajo ponoči, zagotavljati posebne ugodnosti. Po tretjem odstavku 150. člena ZDR (oziroma sedaj veljavnem 151. členu ZDR-1) mora delodajalec zagotoviti nočnim delavcem ustrezno prehrano med delom. Že ZDR-1 upošteva dejstvo, da si delavec ponoči težko priskrbi malico, zato delodajalcu nalaga, da delavcu omogoči ustrezno prehrano med delom. Skladno s šestim odstavkom 106.a člena ZVNDN pa je javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo delo v izmenah ali turnusu, priznan dodatek za prehrano v odstotkih glede na višino, ki se je znižala z uveljavitvijo 166. člena ZUJF od 31. 5. 2012 dalje. Po tem datumu je tožnik upravičen do manjšega zneska iz naslova povračila stroškov prehrane za nočno delo, s čimer je zadoščeno tudi namenu ZUJF, to je zmanjšanju izdatkov proračunov. Navedeno pomeni, da se tudi po 31. 5. 2012 uporablja šesti odstavek 106. a člena ZVNDN in da je pravilna presoja sodišča prve stopnje v zvezi z navedenim vprašanjem ter na tej podlagi sprejeta odločitev. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, ki se zavzema za nasprotno stališče in za zavrnitev tožbenega zahtevka.
gospodarski spor majhne vrednosti - procesnopravno relevantna dejstva - nesporno ugotovljena dejstva - sodna taksa za pritožbo - neplačana sodna taksa - domneva umika pritožbe - pravnomočnost sklepa - ponovna pritožba zoper sodbo - nedovoljena pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožnica z obravnavano pritožbo ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja, da se je tožena stranka zoper sodbo z dne 5. 7. 2019 pritožila, da je bila s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse za pritožbo in da kljub temu, da je bila v plačilnem nalogu opozorjena na posledice neplačila sodne takse, le-te ni plačala. Prav tako v pritožbi ne navaja, da je zoper izdani plačilni nalog ugovarjala, niti da je zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in da je sodišče prve stopnje njenemu ugovoru ali predlogu ugodilo. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno se zaključek sodišča prve stopnje, oprt na tretji odstavek 105.a člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, izkaže kot pravilen.
Skladno z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba zoper isto sodbo, ki jo je pritožnica skupaj s pritožbo zoper zadevni sklep ponovno podala 17. 2. 2020, nedovoljena, poleg tega pa je vložena po preteku pritožbenega roka zoper sodbo, ki jo je tožena stranka prejela 4. 9. 2019, zato jo je pritožbeno sodišče po pooblastilu iz prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo.
Sodišče lahko izda v odškodninskem sporu delno zamudno sodbo.
V primeru, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe le glede enega od več zahtevkov ali le glede dela tožbenega zahtevka, lahko sodišče izda zamudno sodbo le glede tega dela (zahtevka), v preostalem delu pa lahko ob pogojih iz tretjega in četrtega odstavka 318. člena ZPP odloči s t.i. nepravo (zavrnilno) zamudno sodbo.
Temeljni vodili za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine.
Pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka kršila določbi 31. in 32. člena ZDR-1. Po 8. alineji prvega odstavka 31. člena ZDR-1 mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o znesku osnovne plače v EUR, ki delavcu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Ta določba je v celoti upoštevana v tožničini pogodbi o zaposlitvi in ni v nasprotju z določbo 32. člena ZDR-1, ki določa, da se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca. Dogovor o uskladitvi višine plač, tudi če bi imel naravo kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, ne določata višje plače tožnice v vtoževanem obdobju, saj se nanašata le na leto 2012, tožnica pa tudi ni navedla nobene druge podlage, ki bi v spornem obdobju drugače določala višino njene plače (oziroma izhodiščne plače), kot je določena v pogodbi o zaposlitvi.