dokazi - pravna oseba - skrbnost dobrega gospodarstvenika - špedicija
Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje ni imelo dokazne podlage za zaključke, da je vtoževani račun bil izstavljen za špedicijski posel, dogovorjen med sedaj pravdnima strankama, ker da tožeča stranka ni predložila e-mail korespondence v zvezi za naročanjem sedaj vtoževane storitve s strani tožene stranke in da bi zgolj ta dokazna listina bila dokaz glede obstoja pasivne legitimacije tožene stranke.
Vsi dokazi, ki jih stranke predlagajo, imajo za ugotavljanje dejanskega stanja sporne zadeve enako težo in ni možna njihova vnaprejšnja hierarhija glede na pomembnosti dokazov, kar pomeni, da so listinski dokazi enake teže kot dokazi z zaslišanjem strank in prič. Če nekaterih dopuščenih dokazov sodišče prve stopnje ne more izvesti brez svoje krivde, mora posledice nositi stranka, ki je te dokaze predlagala, pa ni poskrbela da bi dejansko lahko bili izvedeni. Sodišče prve stopnje v takšnih okoliščinah dejansko stanje ugotavlja na podlagi dokazov, ki jih je bilo mogoče izvesti.
Tožena stranka je gospodarski subjekt in kot takšen se od njega pri poslovanju zahteva posebna skrbnost (prvi odstavek 6. člena OZ), kar pa v konkretnem primeru pomeni, da mora točno vedeti, katere posle je sklepala s tožečo stranko in zakaj jih je plačevala, navedba, da je bila zgolj v dobri veri, da je posel opravljen zanjo, pa ne vzdrži resne presoje v smislu skrbnosti dobrega gospodarstvenika.
Dejstvo, da kompenzacija med strankama ni bila sklenjena in je tožena stranka ni štela za veljavne, izkazuje tudi 3. 4. 2017 podpisan IOP obrazec, s katerem je tožena stranka potrdila obstoj svojega dolga po računih, ki naj bi bili predmet verižne kompenzacije. Podpisan IOP obrazec je po zaključku sodišča prve stopnje v celoti potrdil izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke in prokurista tožene stranke; tožena stranka terjatev, ki so izhajale iz verižne kompenzacije, dobre štiri mesece po zatrjevani sklenitvi le-te, očitno ni štela za pobotane, saj v nasprotnem primeru takšnega IOP ne bi podpisala.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Toženec s pritožbo izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar je glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP nedopustno, zato se pritožbeno sodišče glede teh pritožbenih trditev ne opredeljuje. Pojasnjuje pa, da ni odločilno, ali je tožnica pred vložitvijo tožbe poslala tožencu opomin na plačilo terjatev, saj je toženec terjatvam v pravdnem postopku ugovarjal.
ZZK-1 člen 124, 148.. SPZ člen 72.. ZAgrS člen 44.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - skupna lastnina - zavrnitev predloga za vknjižbo - razpolaganje s skupno lastnino - vknjižba spremembe enega od imetnikov skupne lastnine
Na nepremičnini, za katero se predlaga vknjižba novega imetnika lastninske pravice, je vpisana skupna lastnina štirinajstih skupnih lastnikov in z njo lahko razpolagajo le vsi kot eno. Ker tega v konkretnem primeru niso storili, predlaganega vpisa ni mogoče dovoliti.
Razlog relativnosti pravnih razmerij in okoliščina, da materialno pravo v primerih podizvajalske pogodbe ne pozna regresnih zahtevkov do podizvajalca, ni razlog za zavrnitev stranske intervencije. Morebitna ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetnem sporu bi namreč lahko predstavljala podlago za vzpostavitev obveznosti predlagatelja stranske intervencije nasproti toženi stranki.
Iz položaja stranske intervencije izhaja, da je intervenientov namen v pravdi med "tujima" strankama, da prepreči potencialno neugoden lastni pravni položaj do stranke, ki se ji je v intervencijski pravdi pridružil, na način, da si prizadeva za njen uspeh.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - presoja sodišča - vrsta kaznivih dejanj - obsodba v tujini - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Iz določbe 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP izhaja, da je ovira za odpust obveznosti zgolj kaznivo odejanje proti premoženju in gospodarstvu. To pa pomeni, da mora sodišče presoditi, ali dejansko gre za tako kaznivo dejanje. To je še posebno pomembno, ko je bil dolžnik obsojen v tujini.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje od dolžnice zahteva predložitev sodbe, da bo lahko preverilo, za kakšno kaznivo dejanje je šlo. V kolikor pa dolžnica te sodbe ne bo predložila, pa si lahko pri odločitvi pomaga tudi s klasifikacijo EU.
ZZZDR člen 12, 105, 105/2, 105/3, 105/4, 106, 106/3, 106/4, 130. ZPP člen 365, 365-3, 416.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - potrditev sporazuma - dokazilo o svetovalnem razgovoru - predložitev dokazila - fikcija umika predloga - zakonska podlaga
Ker sta se starša že sporazumela o varstvu in vzgoji otroka, stikih in preživnini, zaradi česar sta tudi predlagala, da sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep, ni zakonske podlage, da bi morala predlagatelja k sporazumu predložiti dokazilo o svetovalnem razgovoru.
nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje
Predlagatelj je na poziv sodišča odgovoril, vendar znova z nerazumljivo vlogo, saj iz nje ne izhaja, kaj želi od sodišča doseči. Odločitev prvostopnega sodišča, da takšno vlogo in popravo zavrže, je glede na navedeno skladna s četrtim odstavkom 108. člena ZPP.
sprememba stikov - ukinitev stikov - stiki pod nadzorom - stiki otroka s starimi starši - časovna omejenost ukrepa - varstvo koristi otroka - spremenjene okoliščine - sum spolne zlorabe - izvrševanje stikov z otrokom - telefonski stiki z otrokom
Kljub zavrženju kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost v škodo deklice je treba do pridobitve zanesljivih dokazov, ki bi izključevali (ali potrjevali) navedeni sum, v največji možni meri izključiti potencialno ogrožajoče okoliščine.
Pri izvrševanju stikov – bodisi osebnih bodisi po telefonu – je ključnega pomena sodelovanje med udeležencema, vzajemna podpora njunim ravnanjem, uvid v dekličine potrebe in zmožnost prilagajanja okoliščinam, ki jih prinaša vsakodnevno življenje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
V skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora, zato gre za pravni standard, ki ga izpolnjuje sodna praksa. Ta se je že izrekla, da gre pri navedeni določbi drugega odstavka 85. člena ZDR-1 za izjemo od pravila, ki jo je treba, tako kot vse izjeme, razlagati restriktivno.
Bistvo pravice do zagovora oziroma pravice do izjave v postopku je, da se pred odločitvijo sliši tudi glas prizadete strani in da ta lahko z zagovorom oziroma izjavo vpliva na odločitev odločevalca. Tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki jih je navedel toženec, niso takšne, da bi toženca v resnici odvezale obveznosti, da tožnico pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno seznani z očitanimi kršitvami in ji omogoči zagovor. Ravno v primeru, ko je bilo med strankama v postopku nesporno, da je tožnica ves čas svoje zaposlitve pri tožencu svoje delo opravljala na svojem domu in nikoli v prostorih toženca, potem ko so bili prostori toženca drugje in ne več v skupnem domu strank, bi torej toženec v zvezi z očitkom hujše kršitve - neopravičenega izostanka z dela, tožnici vsekakor moral dati možnost zagovora.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 49.. ZPIZ-2 člen 18.
izvedensko mnenje - nagrada
Sodišče je sodnemu izvedencu skladno z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih priznalo nagrado za študij spisa v višini 153,00 EUR (37. člen Pravilnika), za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja v višini 230,00 EUR (40. člen Pravilnika) in za pisno izdelavo odgovorov na pripombe tožene stranke 102,00 EUR (40. člen Pravilnika) ter materialne stroške v višini 15,00 EUR (49. člen Pravilnika), tako da nagrada in stroški znašajo skupaj 500,00 EUR.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-14, 343a, 343a/1.
zamudni sklep - motenje posesti - razširitev tožbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev vloge - nevložitev odgovora na tožbo - opozorilo na pravne posledice - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nadomestni sklep - odprava bistvene kršitve postopka
Tožencu sta bili tožba in razširitev tožbe pravilno vročeni v odgovor. Bistveno je, da je bil toženec že ob vročitvi tožbe opozorjen, da bo sodišče izdalo odločbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku (zamudni sklep), če na tožbo ne bo odgovoril v roku 8 dni. Ob vročitvi razširitve tožbe prvo sodišče zato ni bilo dolžno znova opozarjati toženca, da bo izdalo odločbo, s katero bo ugodeno tožbenemu zahtevku tudi v razširjenem delu, če na razširitev tožbe ne bo odgovoril v 8 dneh.
Sodišče lahko izda v odškodninskem sporu delno zamudno sodbo.
V primeru, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe le glede enega od več zahtevkov ali le glede dela tožbenega zahtevka, lahko sodišče izda zamudno sodbo le glede tega dela (zahtevka), v preostalem delu pa lahko ob pogojih iz tretjega in četrtega odstavka 318. člena ZPP odloči s t.i. nepravo (zavrnilno) zamudno sodbo.
Temeljni vodili za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine.
preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - psihično stanje - občutek ogroženosti - strah
Zatrjevani negativni občutki (strah), ki jih doživlja predlagateljica ob srečevanju na obravnavah ter poziv nasprotnega udeleženca za izročitev ključev skupnega stanovanja ne predstavlja takega ravnanja, ki bi bilo opredeljeno kot nasilje v družini po določilih ZPND. Nasprotni udeleženec ima vso pravico po sodni poti urejati skupno premoženje, ki ga ima s predlagateljico. Če se predlagateljica nasprotnega udeleženca boji in ne želi izpovedovati v njegovi prisotnosti, bo zato poskrbljeno v konkretnem sodnem postopku, ne predstavlja pa to utemeljenega razloga za podaljševanje izrečenih ukrepov po ZPND.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL00035932
URS člen 14, 14/2, 22, 23, 33, 60. ZASP člen 81, 156. ZKUASP člen 44, 44/5, 45, 53. OZ člen 193, 336, 336/1. ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-5.
avtorski honorar - nadomestilo za uporabo glasbe - retransmisija glasbenih del v TV programih - določitev tarife za uporabo avtorskih del - višina nadomestila - pristojnost sodišča - pravica do sodnega varstva - pravna praznina - običajni honorar - pravna varnost - neenaka obravnava zavezancev za plačilo nadomestila - neupravičena uporaba - obogatitveni zahtevek - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - zakonske zamudne obresti - nastanek zamude - sodna praksa - načelo pravne enakosti - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - prekoračitev trditvene podlage
Pritožbeno izpodbijanje načina določitve običajnega honorarja za kabelsko retransmisijo glasbenih del ni utemeljeno, saj se je Vrhovno sodišče RS oprlo na Pravilnik Zavoda AIPA o delitvi nadomestil zaradi uporabe analogije pri urejanju podobnih primerov in v izogib arbitrarnosti, pri tem pa je upoštevalo tudi pogodbeno dogovorjeno razmerje med avdiovizualnimi in glasbenimi deli v Memorandumu.
Ustaljena sodna praksa je zavzela stališče, da je licenčna analogija v primeru kabelske retransmisije glasbe v radijskih programih uporabljiva, ker se v primeru radijskih programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo.
V primeru terjatve z obogatitveno pravno naravo je s prehodom koristi opredeljen trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek. Čeprav je višina nadomestila obračunana na mesečna časovna obdobja, ne gre za občasno terjatev, pri kateri bi bil prehod koristi (in s tem trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek) vezan na mesečno obdobje.
gospodarski spor majhne vrednosti - procesnopravno relevantna dejstva - nesporno ugotovljena dejstva - sodna taksa za pritožbo - neplačana sodna taksa - domneva umika pritožbe - pravnomočnost sklepa - ponovna pritožba zoper sodbo - nedovoljena pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožnica z obravnavano pritožbo ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja, da se je tožena stranka zoper sodbo z dne 5. 7. 2019 pritožila, da je bila s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse za pritožbo in da kljub temu, da je bila v plačilnem nalogu opozorjena na posledice neplačila sodne takse, le-te ni plačala. Prav tako v pritožbi ne navaja, da je zoper izdani plačilni nalog ugovarjala, niti da je zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in da je sodišče prve stopnje njenemu ugovoru ali predlogu ugodilo. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno se zaključek sodišča prve stopnje, oprt na tretji odstavek 105.a člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, izkaže kot pravilen.
Skladno z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba zoper isto sodbo, ki jo je pritožnica skupaj s pritožbo zoper zadevni sklep ponovno podala 17. 2. 2020, nedovoljena, poleg tega pa je vložena po preteku pritožbenega roka zoper sodbo, ki jo je tožena stranka prejela 4. 9. 2019, zato jo je pritožbeno sodišče po pooblastilu iz prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo.
nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri prodaji nepremičnine - plačilo za posredovanje - splošni pogoji - prevzem izpolnitve - načelo proste presoje dokazov - dokazna vrednost dokazov - listinski dokaz
Skladno z načelom proste dokazne ocene veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, vendar pa se v konkretnih primerih lahko izkaže, da dokazna vrednost vseh dokazov ni enaka. Tako je lahko na primer listinski dokaz v razmerju do izpovedb strank in/ali prič deloma zanesljivejši.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse, ne v celoti niti delno, zato je v tem obsegu pritožba neutemeljena. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je treba pri odločanju o predlogu za obročno odplačevanje plačila sodne takse v primerih, ko sicer pogoji za oprostitev plačila sodne takse (v celoti ali delno) niso izpolnjeni, upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnosti toženca za takojšnje plačilo sodne takse.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - majhno sodišče
Ob okoliščini, da se kazenski sodniki z oškodovanko redno srečujejo na glavnih obravnavah in da se z njo družijo na uradnih dogodkih, je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrajno sodišče v A majhno sodišče, zaradi česar lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.
Pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka kršila določbi 31. in 32. člena ZDR-1. Po 8. alineji prvega odstavka 31. člena ZDR-1 mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o znesku osnovne plače v EUR, ki delavcu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Ta določba je v celoti upoštevana v tožničini pogodbi o zaposlitvi in ni v nasprotju z določbo 32. člena ZDR-1, ki določa, da se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca. Dogovor o uskladitvi višine plač, tudi če bi imel naravo kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, ne določata višje plače tožnice v vtoževanem obdobju, saj se nanašata le na leto 2012, tožnica pa tudi ni navedla nobene druge podlage, ki bi v spornem obdobju drugače določala višino njene plače (oziroma izhodiščne plače), kot je določena v pogodbi o zaposlitvi.