ZSOS člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZDen člen 5, 27, 27/2, 27/3, 27/5, 56, 5, 27, 27/2, 27/3, 27/5, 56.
denacionalizacija - sodna pristojnost - odločba o arondaciji na podlagi prodajne pogodbe - vrnitev kmetijskih zemljišč v last in posest z doplačilom odškodnine - rok za izročitev obveznic - ovire za vrnitev premoženja v naravi - kompleks kmetijskih zemljišč
Sodišča so po 56. členu ZDen pristojna v nepravdnem postopku odločati o zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen, torej, kadar je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Besedilo tega člena je treba razlagati širše in sicer tako, da zajema tudi tiste primere, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja akt državnega organa, vendar pa je bila podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen pravni posel. Zavezanec za plačilo odškodnine po 26. členu ZDen je Slovenski odškodninski sklad (1. odstavek 45. člena in 4. odstavek 51. člena ZDen). Paricijski rok za izpolnitev te obveznosti je določen v posebnem predpisu (2. odstavek 313. člena ZPP), to je Zakonu o Slovenskem odškodninskem skladu. Po določilu 3. odstavka 6. člena tega zakona rok, določen za izvršitev odločbe, ki se glasi na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev. Zgolj obstoj kompleksa kmetijskih zemljišč sam po sebi ni ovira za vračilo kmetijskih zemljišč v naravi, temveč je treba ugotoviti, ali so podani razlogi iz 2. odstavka 27. člena ZDen, torej presoditi naravo kompleksa, ali bi zaradi vrnitve parcel trpela funkcionalnost kompleksa, ali bi bila onemogočena njegova gospodarna uporaba ipd.
ZDen člen 88, 88. ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15. ZIZ člen 272, 272.
prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost - vrnitev v naravi - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
V postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe je moralo sodišče prve stopnje kot predhodno vprašanje s stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali za parceli št. x in y obstoji dolžnost vrnitve po ZDen. Kot verjetno je ugotovilo, da je prva toženka v času uveljavitve ZDen in lastninskega preoblikovanja imela nepremičnine, katerih vrnitev zahteva tožeča stranka, v svojih osnovnih sredstvih, zaradi česar izostanek predlaganja začasne odredbe v skladu z določili II. poglavja ZLPP, pomeni, da denacionalizacijski upravičenec nima več pravice zahtevati vrnitve v naravi.
zahteva za denacionalizacijo - obvezne sestavine vloge - listine - identifikacijsko potrdilo
Katere formalne sestavine mora vsebovati zahteva za denacionalizacijo, primeroma določa 62. člen Zakona o denacionalizaciji. Ker iz citiranega predpisa ne izhaja izrecna zahteva, da mora predlagatelj predložiti tudi indentifikacijsko potrdilo, je odgovor na vprašanje, ali to v konkretnem primeru predstavlja sestavino, brez katere se vloga ne more obravnavati, odvisen od tega, ali je ta listina potrebna za ugotavljanje upravičenosti zahteve v smislu 4. odstavka 62. člena ZDen.
prepoved razpolaganja - ničnost pogodbe - špekulativni oziroma fiktivni pravi akti in posli
88. čl. ZDen od uveljavitve zakona prepoveduje razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Namen tega določila je torej začasna ustavitev prometa s premoženjem, ki je lahko predmet denacionalizacije zaradi zavarovanja položaja denacionalizacijskih upravičencev. Razpolaganje v smislu navedenega določila, za katerega zakon tudi predvideva ničnostno sankcijo, pa pomeni sklenitev pogodbe, ki ustvarja med pogodbenima strankama določene pravice in obveznosti (med drugim obveznost izročitve predmeta prodaje tako, da bo kupec na njem pridobil lastninsko pravico - 1. odst. 454. čl. ZOR). Takšnega razpolaganja ne pomeni zgolj realizacija že prej veljavno sklenjene pogodbe. Kasnejše ravnanje pogodbenih strank na veljavnost pogodbe nima vpliva: tako je bila kupnina plačana v 60 dneh v skladu z določilom 119. čl. SZ, prijava pogodbe davčnemu organu zaradi odmere davka in overovitev podpisa prodajalca pa prav tako nista pogoj za njeno veljavnost, temveč pomenita le realizacijo zahtev javnopravnega značaja in zahtev, ki jih mora izpolnjevati listina, da bo mogoč na njeni podlagi tudi ustrezen vpis v zemljiško knjigo - gre le za ravnanja, ki predstavljajo realizacijo oziroma izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe, ne pa razpolaganje po 88. čl. ZDen.
Če izvršuješ svojo pravico, ne moreš kršiti pravice drugega, to lahko le v primeru, če jo izvršuješ z namenom, da drugemu škoduješ. Če je tako, ni mogoče govoriti, da je bila toženka v zamudi v obdobju, ko je še imela pravico oddajati poslovne prostore, tožniki pa po drugi strani te pravice niso imeli. Toženka je bila v zamudi lahko šele takrat, ko je tožeča stranka to pravico pridobila in ko je toženko pozvala, da ji plača odmeno oziroma odškodovanje po 2. odstavku 72. člena ZDen.
ZD člen 221, 221/1, 221, 221/1. ZDen člen 80, 81, 82, 83, 80, 81, 82, 83. ZPVAS člen 8, 8/2, 8, 8/2.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - agrarne skupnosti - dedovanje
Čeprav gre tudi v primeru vračanja premoženja agrarnih skupnosti za vračanje podržavljenega premoženja, ki ga sicer ureja ZDen kot splošni denacionalizacijski predpis, pa je potrebno glede dedovanja premoženja, vrnjenega na podlagi ZPVAS, na podlagi izrecne določbe drugega odstavka 8. člena tega zakona uporabiti določbo splošnega predpisa, ki ureja dedovanje, to je ZD, ki velja za pozneje najdeno premoženje (drugi odstavek 221. člena ZD), in ne na podlagi določb 80. in 83. člena ZDen, s katerimi je sicer posebej urejeno dedovanje dediče na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, ne da bi v zadevi opravilo nov zapuščinski postopek.
Za dedovanje denacionaliziranih kmetijskih zemljišč se uporabijo določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev - ZDKG takrat, ko se deduje zaščitena kmetija, vrnjena v postopku denacionalizacije, ali ko se dedujejo kmetijska zemljišča, gozdovi in druge stvari ali pravice, vrnjene v postopku denacionalizacije, ki so v času podržavljenja pripadale kmetijski oziroma kmetijsko - gozdarski gospodarski enoti, ki je bila že pred vrnitvijo teh zemljišč predmet dedovanja po posebnih predpisih o dedovanju zaščitenih kmetij.
Ni podlage za nov zapuščinski postopek, ker ni novega zapustnikovega premoženja, saj ni izkazano, da bi bilo v denacionalizacijskem postopku kakršnokoli premoženje vrnjeno pokojnemu zapustniku. Odločba Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 26.6.1995 ne pomeni novega priznanja starih delnic iz leta 1933, ampak je za vrnitev premoženja nacionaliziranih kapitalskih družb potrebna odločba o denacionalizaciji. Šele tako vrnjeno premoženje bo po določbi 74. člena ZDen lahko predmet novega zapuščinskega postopka po pokojnem zapustniku.
Napačno je stališče tožene stranke, da je odločitev sodišča v ničnosti pravnega posla preuranjena, ker o denacionalizaciji še ni bilo odločeno. Po 88. členu ZDen je namreč nedopustno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih je po določbah ZDen obstajala dolžnost vrnitve in sicer je ta nedopustnost trajala od uveljavitve ZDen dalje. Pravni posli, sklenjeni v času prepovedi, so zaradi nedopustnosti predmeta obveznosti nični in ni potrebna za denacionalizacijskega upravičenca ugodna odločba o denacionalizaciji.
73. člen ZDen v primeru, ko je zavezanec nepremičnino pridobil odplačno, napotuje na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini in tam določene kriterije za določanje višine odškodnine. Zakonodajalec je s to določbo želel ohraniti produkcijske sposobnosti zavezancev in v skladu s tem namenom tudi napotil na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Če tega namena ne bi imel, bi v ZDen določil, da gre zavezancem pravica do odškodnine v tistem obsegu, v kolikor je bil posel odplačen oziroma v višini vloženih sredstev.
1. Pogoj za uveljavljanje odškodnine zaradi nemožnosti uporabe po 72/2 členu ZDEN je, da je premoženje vrnjeno v naravi. 2. Denacionalizacijski zavezanec je odškodninsko zavezan za svoje nedopustno ravnanje, četudi je imelo to ravnanje za posledico izdajo sodbe zaradi izostanka.
ZOR člen 47, 47. SZ člen 117, 117. ZDEN člen 88, 88/1, 88/2, 88, 88/1, 88/2.
denacionalizacija stanovanja - ničnost - razpolaganje z premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
V obravnavanem primeru je sodišče odločalo o ničnosti prodajne pogodbe sklenjene po določbi 117. člena SZ, potem, ko sta tožnika pravočasno vložila zahtevo za denacionalizacijo hiše v kateri se nahaja sporno stanovanje. Za oceno ničnosti pogodbe po 88. členu Zden zadostuje že možnost, da bo nepremičnina, ki je bila predmet pogodbe denacionalizirana. Dolžnost vrnitve premoženja je potrebno upoštevati abstraktno in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada - obresti
Kadar sodišče prizna upravičencu odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, odločba pa je bila izdana po 1.7.1996, torej po datumu, ki je določen za začetek obrestovanja glavnice, ni podlage za uporabo določbe sedmega odstavka 44. člena ZDen.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - pravni posel - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Zakon o denacionalizaciji ne terja razveljavitve pod silo, grožnjo ali prisilo državnih organov ali predstavnikov oblasti sklenjenih pogodb kot pogoja za pridobitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - grožnja
Eden izmed pokazateljev volje prodajalca, je tudi nesorazmerno nizka kupnina. Sodišče, ki je njeno vrednost ugotavljalo skladno z metodologijo, je ravnalo pravilno.
Kadar sodišče ugotovi pogoje iz 19. člena ZDen, to pomeni, da nepremičnine nimogoče vrniti, niti v last in posest, niti z vzpostavitvijo lastninske pravice.
Ker je zapustnik s svojim premoženjem oporočno razpolagal, je sodišče glede denacionaliziranega premoženja pravilno opravilo nov zapuščinski postopek. Sodišče bi bilo dolžno voljo zapustnika v noveml zapuščinskem postopku upoštevati samo, če bi jo zapustnik v oporoki izrecno izrazil.
prepoved razpolaganja z nepremičninami - ničnost pogodbe
V 88. členu ZDen je določeno, da z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbi tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli, ki so v nasprotju s tem določilom, so zato nični.
Zakon o dohodnini člen 66. ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2. Zakon o dohodnini (ZDoh) člen 67, 67.
odškodnina - poslovni prostor
Podlaga za zahtevek je izključno določba 2. odstavka 72. člena ZDen. Gre za nadomestilo tiste koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino (poslovni prostor) sam uporabljal oziroma upravljal. Višina nadomestila se ugotovi na podlagi tržne vrednosti najemnine za poslovni prostor, zmanjšane za davščine in stroške vzdrževanja. Neto najemnina je vsota najemnin, zmanjšana za prometni davek in dohodnino. Osnova za dohodnino se lahko zmanjša za znesek normiranih stroškov v višini 40 % najemnine le v primeru, če je stroške vzdrževanja, upravljanja in obratovanja nosil lastnik (denacionalizacijski upravičenec) sam.
ZSOS člen 9, 11, 11/1-1, 11/2, 9, 11, 11/1-1, 11/2. ZDen člen 72, 72/1, 72, 72/1. ZSKZ člen 20, 20/7, 20/9, 20, 20/7, 20/9.
nepremičnina - upravičenec
ZDen nima posebne določbe o tem, kako se kupnina (nekdaj prejeto nadomestilo za podržavljeno premoženje) razdeli med posamezne zavezance vračila denacionaliziranega premoženja, zato to ni predmet denacionalizacijskega postopka, temveč sporazuma med zavezanci ali drugih postopkov.