kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja - poziv na nasilno rušenje državne ureditve - načelo zakonitosti - pomoč storilcem kaznivih dejanj po storjenem kaznivem dejanju - pajdaštvo - prepovedan prehod preko državne meje
Naklep storilca kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo je moral zajemati „cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev“ - takšen namen je moral biti v opisu kaznivega dejanja zatrjevan in v sodbi opredeljen s konkretnimi dejstvi in okoliščinami.
ZDS člen 18, 18/1. Slovenski računovodski standardi (SRS 1993) standard 21, 22. ZDDPO člen 11.
davek od dobička pravnih oseb – Slovenski računovodski standardi - splošni akt – odhodki – obresti – pogoji za odpis terjatve – verodostojna listina – pogoji za vpis poslovnega dogodka v poslovne knjige
Slovenski računovodski standardi iz leta 1993 – SRS/93 so splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil in se zato uporabljajo pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb.
Obresti za dana posojila je dopustno prenehati obračunavati le, če so izpolnjeni pogoji, ki jih SRS/93 predpisujejo za odpis terjatev.
Poslovni dogodek je dopustno vpisati v poslovne knjige le, če so izpolnjeni vsi pogoji iz SRS/93 22.3.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005189
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1.
izvrševanje kazenskih sankcij - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - obrazložitev drugostopenjske odločbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče druge stopnje mora presoditi vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva, zavzeti o njih stališča in jih ustrezno utemeljiti, ne rabi pa ponovno navajati razlogov o odločilnih dejstvih.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367a, 367b. ZUP člen 263, 263/1-5, 260, 260-9.
dovoljenost revizije – obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja – rok za vložitev predloga za obnovo – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme
Odgovor na vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka (kdaj prične teči 30-dnevni rok, ki je določen za vložitev predloga za obnovo postopka), je jasen že na podlagi določbe 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, ki določa, da stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena ZUP od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Revidentka ne izkaže, da bi to vprašanje v praksi ali teoriji sprožalo posebne dileme oziroma da bi v obravnavanem primeru glede razlage teh določb prišlo do odstopa ali neenotnosti sodne prakse.
Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Vprašanja, ki jih postavljata revidenta, pa so vprašanja, na katera odgovarja že zakon.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZUP člen 260, 260-2. CZ člen 47, 47a, 146, 154, 154/1-a.
dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – odstop od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti – prava vrednost carinskega blaga - združitev
Morebiten odstop sodišča prve stopnje od sodne prakse v neki posamični zadevi ne omogoča dopustitve revizije v zadevi, ki od ustaljene sodne prakse ne odstopa.
ZKP člen 372, 372-3, 410, 410/1-3, 410/1-4. URS člen 31.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - obnova kazenskega postopka
Kršitev načela prepovedi sojenja o isti stvari je mogoče v postopku obnove odpraviti le tedaj, če je bila storjena v kazenskem postopku, ki je bil končan s pravnomočno sodbo, ki jo je izdalo pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 13, 14.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – vrednotenje podržavljenih zemljišč – komunalno opremljena nezazidana stavbna zemljišča – možnost priključka na javni vodovod – javno vodovodno omrežje – industrijsko vodovodno omrežje
Tovarniškega vodovodnega omrežja, ki se je polnilo s hidroforji za potrebe bližnjih industrijskih objektov, ni mogoče šteti za javno vodovodno omrežje. Zato je treba v denacionalizacijskem postopku odškodnino za nezazidano stavbno zemljišče, ki se šteje za komunalno opremljeno, izračunano po 13. in 14. členu Navodila, na podlagi petega odstavka 11. člena Navodila, zmanjšati za 30%, ker tako zemljišče ni imelo možnosti priključka na javno vodovodno omrežje.
Tožeča stranka kot razloge za delegacijo pristojnosti navaja, da zunanji oddelki Upravnega sodišča RS ne bodo izpostavljeni tolikšnim medijskim in drugim vplivom kot ... oddelek, ker gre za gradnjo športnega parka v .... ter zaplete v zvezi z njo, kar je zanimiva medijska tema, ki je pogosto medijsko obravnavana prav na ... območju ter v medijih, ki se na tem območju distribuirajo, in da bo s to delegacijo omogočena lažja izvedba sodnega postopka ter zagotovljena možnost nepristranskega sojenja v obravnavani zadevi. Ti razlogi so po mnenju Vrhovnega sodišča neupoštevni. Medijsko obravnavanje namreč ne more vplivati na nepristranskost sojenja v obravnavani zadevi razlastitve. Po določbi 125. člena Ustave RS so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in so vezani na ustavo in zakon. Da bodo sodili po tem načelu, so tudi zaprisegli, torej je vnaprejšnji posplošen dvom v njihovo nepristranskost neutemeljen.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1012611
ZUS-1 člen 83, 83/2-3.
varstvo okolja - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – prepoved nezakonitega ravnanja kot zelo huda posledica
Revident zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne more utemeljevati z navajanjem negativnih posledic izvršitve inšpekcijskega ukrepa, s katerim se prepoveduje nezakonito opravljanje dejavnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDen člen 32, 32/2, 88, 88/1.
dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – vrnitev premoženja v naravi - pomembno pravno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve
Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.
Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati samo tista pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v obravnavanem primeru.
Ker v obravnavani zadevi o za revidenta spornem delu nepremičnine ni bilo odločeno, z izpodbijano odločitvijo tudi niso nastopile morebitne posledice glede tega dela premoženja.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
VS1012457
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 93, 93/1. ZVO-1 člen 187, 187/2, 188, 188/2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 41, 41/1.
dovoljena revizija - koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti - podelitev prve državne koncesije - skladnost uredbe z zakonom – bistvena kršitev določb postopka - odprava kršitev v revizijskem postopku
Ker po določbah ZVO-1 po 7.11.2004 občine niso več pristojne sklepati koncesijskih pogodb za opravljanje dimnikarske dejavnosti, ni nezakonita določba Uredbe, ki pogodbe, ki so bile z občino sklenjene po omenjenem datumu, izključuje kot podlago za podelitev prve državne koncesije.
pravni interes za revizijo – zavrženje revizije - omejeno časovno učinkovanje upravnega akta
Ker je obdobje, za katerega je bilo dovoljenje izdano, poteklo, revident nima več pravnega interesa za vložitev revizije, saj si svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Pravna podlaga za črpanje vode za nazaj namreč ne obstoji. Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor. Zato je pravni interes revidenta v tem upravnem sporu lahko le dejanske in ne pravne narave.
ZVojI člen 87, 87/1, 87/2. ZUP člen 50, 50/1, 50/4.
vojni invalid – invalidski dodatek – neprenosljiva osebna pravica – smrt stranke med upravnim postopkom – dedovanje denarnih prejemkov – zapadli in neizplačani denarni prejemki
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je osebna in neprenosljiva pravica. Ker je upravičenka umrla med upravnim postopkom za priznanje te pravice, je ta pravica ugasnila z njeno smrtjo.
lokacijsko dovoljenje za transformatorsko postajo – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – elektromagnetno sevanje – trditveno in dokazno breme
Da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo, ali ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, za revidenta zelo hude posledice in s tem izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - prenos sedeža pravne osebe - lažja izvedba postopka
Glede na to, da je tožena stranka tekom postopka prenesla svoj sedež v Kranj, tožeča stranka pa ima sedež v Ljubljani, ter da sta odvetnika obeh strank iz Ljubljane, je očitno, da postopek pred sodiščem v Mariboru ne bi bil ekonomičen. S predlogom za delegacijo tožene stranke se je tožeča stranka strinjala.
nagrada stečajnega upravitelja - pravica do dela nagrade - izplačilo dela nagrade med postopkom - zahteva za varstvo zakonitosti
1. in 2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP vsebinsko in časovno razločujeta običajna opravila stečajnega upravitelja po fazah stečajnega postopka ter na ta način omogočata izplačevanje dela nadomestila nagrade, ki gre stečajnemu upravitelju za njegovo delo po prvem odstavku 103. člena ZFPPIPP, med stečajnim postopkom. V tem smislu ni izključena uporaba določb 1. in 2. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008 (arg. drugi odstavek 493. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 495. člena ZFPPIPP), kajti omenjene faze stečajnega postopka so skupne prejšnji in sedanji ureditvi.