ZUS-1 člen 93, 93/1, 107, 107/2. ZUP člen 251, 251/3, 251/4. ZDoh člen 15, 15/1. ZDavP člen 114, 114/1, 114/2, 119, 119/1, 130, 130/1.
dohodnina – davek od osebnih prejemkov – ponovno odločanje o dokončno rešeni zadevi – investicijska vlaganja v tujo nepremičnino – prejemek v naravi – drugi osebni prejemki
Prvostopni upravni organ v postopkih, ki se vodijo po uradni dolžnosti, ni upravičen ponovno odločati o zadevi, o kateri je že bilo dokončno odločeno z njegovo prejšnjo odločbo. Upravičen je odločati le o tistem delu, ki je bil odpravljen in vrnjen v ponovni postopek.
Investicijska vlaganja v nepremičnine, ki so last fizičnih oseb, se v primeru, da ni sklenjena najemna pogodba, štejejo za prejemek v naravi, ki je obdavčen kot osebni prejemek po ZDoh.
Nakazilo denarja fizičnim osebam, za katerega ni izkazano, da bi bilo vračilo danega posojenega denarja, se šteje za osebni prejemek fizičnih oseb.
davek od dohodka iz dejavnosti – izrek upravne odločbe – ugotovitev višine dohodkov in davčne obveznosti v izreku upravne odločbe - delna odprava upravne odločbe glede višine davčne obveznosti
Ugotavljanje višine prihodkov v izreku odmerne odločbe ni odločanje o obveznosti davčnega zavezanca, ampak ugotavljanje dejstev.
ZDDPO člen 7, 8, 9, 10, 11, 12, 18. ZDDV člen 21, 38.
davek od dobička pravnih oseb – cene med povezanimi osebami – najemnine za osebna vozila – poslovno potrebni stroški – popravek vrednosti terjatve – popravek obračuna DDV - dobropis
Ugovori glede načina ugotavljanja višine prihodkov tožeče stranke se nanašajo na postopek izdaje prvostopnega upravnega akta, ugovori glede ugotavljanja višine prihodkov pa na pravilnost ugotovitve dejanskega stanja, kar oboje ni predmet presoje pred Vrhovnim sodiščem.
Glede na to, da tožeča stranka v skladu s 5. členom ZDavP ni dokazala uporabe najetih vozil v službene namene, je davčni organ plačane najemnine za osebna vozila, ki so jih imeli zaposleni v zasebni rabi, pravilno opredelil kot osebne prejemke zaposlenih.
V skladu s predpisi in računovodskimi standardi mora davčni zavezanec oblikovanje popravka vrednosti terjatev izkazati z ustreznimi listinami, iz katerih izhaja, da ta znesek ne bo poravnan.
Popravek obračunanega DDV na podlagi izdanega dobropisa kupcu se lahko oblikuje samo v primeru in šele takrat, ko dobavitelj razpolaga s potrdilom kupca, da je popravil odbitek vstopnega DDV.
ZDDV člen 55. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 101, 102, 103, 104, 105, 105/3.
davek na dodano vrednost - vračilo DDV v potniškem prometu - pogoji za vračilo - verodostojna listina
Vračilo davka na dodano vrednost iz proračuna je prodajalcu (revidentu) možno le, če z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, kar pa blagajniški izdatki brez podpisa kupca niso, izkaže, da je predhodni DDV vrnil kupcu, tuji fizični osebi v potniškem prometu.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a, 367b.
dovoljenost revizije – obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pomembno pravno vprašanje – konkretnost pravnega vprašanja - zelo hude posledice – izkazanost posledic
Po presoji Vrhovnega sodišča je revidentka pomembno pravno vprašanje opredelila le na splošni ravni, zgolj z naštevanjem pravnih pojmov, ne da bi izpostavila, o katerem konkretnem pravnem vprašanju naj bi revizijsko sodišče odločalo, niti ni navedla, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno. S tem ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - vpliv na zakonitost - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga
Pri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati merila, ki jih je ustaljena (ustavno)sodna praksa postavila za odločanje o predlogu v smislu tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije.
Vrhovno sodišče je že presodilo, da če pritožbeno sodišče v svoji odločbi ne presodi vseh navedb pritožbe, ne stori bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ampak gre za kršitev določbe prvega odstavka 395. člena ZKP, ki se upošteva v okviru 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP.
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2. URS člen 25.
sprememba obtožbe - pravice obrambe - pravica do pravnega sredstva - presoja pritožbenih navedb - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Smisel pravice do pravnega sredstva je v tem, da lahko prizadeti z vložitvijo tega brani svoje pravne koristi oziroma pravne interese, kar je mogoče le, če je odločitev v vsaki bistveni točki obrazložena na tako konkreten način, da omogoča kasnejšo presojo. Kršitev te pravice zato primarno zagreši sodišče prve stopnje s tem, ko nezadostno obrazloži svojo odločbo.
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 372-2. URS člen 29, 29-3.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Obdolženčeva pravica do obrambe in s tem pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist je kršena, kadar sodišče zavrne dokaz, ki ga predlagata obdolženec ali njegov zagovornik in ki bi ga moralo izvesti, ker je izkazana verjetnost, da bi izvedba dokaza lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1012611
ZUS-1 člen 83, 83/2-3.
varstvo okolja - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – prepoved nezakonitega ravnanja kot zelo huda posledica
Revident zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne more utemeljevati z navajanjem negativnih posledic izvršitve inšpekcijskega ukrepa, s katerim se prepoveduje nezakonito opravljanje dejavnosti.
Tožeča stranka kot razloge za delegacijo pristojnosti navaja, da zunanji oddelki Upravnega sodišča RS ne bodo izpostavljeni tolikšnim medijskim in drugim vplivom kot ... oddelek, ker gre za gradnjo športnega parka v .... ter zaplete v zvezi z njo, kar je zanimiva medijska tema, ki je pogosto medijsko obravnavana prav na ... območju ter v medijih, ki se na tem območju distribuirajo, in da bo s to delegacijo omogočena lažja izvedba sodnega postopka ter zagotovljena možnost nepristranskega sojenja v obravnavani zadevi. Ti razlogi so po mnenju Vrhovnega sodišča neupoštevni. Medijsko obravnavanje namreč ne more vplivati na nepristranskost sojenja v obravnavani zadevi razlastitve. Po določbi 125. člena Ustave RS so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in so vezani na ustavo in zakon. Da bodo sodili po tem načelu, so tudi zaprisegli, torej je vnaprejšnji posplošen dvom v njihovo nepristranskost neutemeljen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 13, 14.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – vrednotenje podržavljenih zemljišč – komunalno opremljena nezazidana stavbna zemljišča – možnost priključka na javni vodovod – javno vodovodno omrežje – industrijsko vodovodno omrežje
Tovarniškega vodovodnega omrežja, ki se je polnilo s hidroforji za potrebe bližnjih industrijskih objektov, ni mogoče šteti za javno vodovodno omrežje. Zato je treba v denacionalizacijskem postopku odškodnino za nezazidano stavbno zemljišče, ki se šteje za komunalno opremljeno, izračunano po 13. in 14. členu Navodila, na podlagi petega odstavka 11. člena Navodila, zmanjšati za 30%, ker tako zemljišče ni imelo možnosti priključka na javno vodovodno omrežje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDen člen 32, 32/2, 88, 88/1.
dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – vrnitev premoženja v naravi - pomembno pravno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve
Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.
Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati samo tista pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v obravnavanem primeru.
Ker v obravnavani zadevi o za revidenta spornem delu nepremičnine ni bilo odločeno, z izpodbijano odločitvijo tudi niso nastopile morebitne posledice glede tega dela premoženja.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
VS1012457
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 93, 93/1. ZVO-1 člen 187, 187/2, 188, 188/2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 41, 41/1.
dovoljena revizija - koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti - podelitev prve državne koncesije - skladnost uredbe z zakonom – bistvena kršitev določb postopka - odprava kršitev v revizijskem postopku
Ker po določbah ZVO-1 po 7.11.2004 občine niso več pristojne sklepati koncesijskih pogodb za opravljanje dimnikarske dejavnosti, ni nezakonita določba Uredbe, ki pogodbe, ki so bile z občino sklenjene po omenjenem datumu, izključuje kot podlago za podelitev prve državne koncesije.
ZVojI člen 87, 87/1, 87/2. ZUP člen 50, 50/1, 50/4.
vojni invalid – invalidski dodatek – neprenosljiva osebna pravica – smrt stranke med upravnim postopkom – dedovanje denarnih prejemkov – zapadli in neizplačani denarni prejemki
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je osebna in neprenosljiva pravica. Ker je upravičenka umrla med upravnim postopkom za priznanje te pravice, je ta pravica ugasnila z njeno smrtjo.
pravni interes za revizijo – zavrženje revizije - omejeno časovno učinkovanje upravnega akta
Ker je obdobje, za katerega je bilo dovoljenje izdano, poteklo, revident nima več pravnega interesa za vložitev revizije, saj si svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Pravna podlaga za črpanje vode za nazaj namreč ne obstoji. Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor. Zato je pravni interes revidenta v tem upravnem sporu lahko le dejanske in ne pravne narave.
lokacijsko dovoljenje za transformatorsko postajo – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – elektromagnetno sevanje – trditveno in dokazno breme
Da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo, ali ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, za revidenta zelo hude posledice in s tem izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ZDR člen 31, 32, 88, 88/1, 88/1-3, 113. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije (1995) člen 40. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičen izostanek z dela - izraba ur za sindikalno delo - sindikalni zastopnik - varstvo pred odpovedjo - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je v očitanih dneh sicer imel utemeljen razlog za odsotnost z dela zaradi sestankov v zvezi s sindikalno dejavnostjo, vendar je kršil pravilo tožene stranke, da jo je dolžan (vnaprej) obvestiti o izrabi ur za sindikalno delovanje. Tožnikovo ravnanje predstavlja tako kršitev 32. člena ZDR kot tudi kršitev 31. člena ZDR, zato je bil podan resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Večkratna kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki je povzročila težave pri zagotavljanju nemotenega teka delovnega procesa pri toženi stranki, nedvomno utemeljuje pravilnost drugostopenjske presoje o tem, da delovnega razmerja s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati.
Po ZDR (113. člen) je varstvo sindikalnega predstavnika nekoliko širše kot po stari delovnopravni ureditvi, saj ni več vezano izrecno na sindikalno dejavnost. Tudi po ZDR pa varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ostaja še vedno vezano na ravnanje sindikalnega predstavnika v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi.
zahteva za sodno varstvo - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - presoja pritožbenih navedb
Če je vložena pravočasna in utemeljena zahteva za sodno varstvo, sme prekrškovni organ sam odpraviti (nepravnomočno) odločbo o prekršku in jo (med drugim) nadomestiti z novo.