V skladu z drugim odstavkom 99. člena ZOR se pri razlagi spornih določb ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določbo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu.
Kakšna je bila resnična volja strank ob sklepanju pogodbe, je dejansko vprašanje. Zatrjevana napačna ugotovitev te volje zato ne more pomeniti zmotne uporabe materialnega prava.
neupravičena pridobitev - začetek teka zastaranja - vmesna sodba v pritožbenem postopku
ZPP ne daje izrecnega odgovora, ali lahko vmesno sodbo izda le sodišče prve stopnje ali morda tudi pritožbeno in celo Vrhovno sodišče. Določeni dvomi bi lahko nastali zaradi določbe drugega odstavka 315. člena ZPP, ki določa, da v primeru izdaje vmesne sodbe sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka, dokler vmesna sodba ne postane pravnomočna. Vmesne sodbe, izdane na drugi stopnji ni mogoče izpodbijati s pritožbo, zato je postala pravnomočna (prvi odstavek 319. člena ZPP) in lahko se zastavi vprašanje o smiselnosti takšnega odločanja pred sodiščem druge stopnje. Vendar je ne glede na to mogoče določbo o vmesni sodbi smiselno uporabiti tudi pred sodiščem druge stopnje, kadar to lahko (pravnomočno) odpravi dvom glede utemeljenosti podlage, ne more pa meritorno razrešiti spornosti višine zahtevka. S takšno uporabo določbe prvega odstavka 315. člena je v celoti dosežen cilj, ki ga zasleduje (smotrnost in ekonomičnost postopka), ne da bi bila s tem prizadeta katerakoli pravica pravdnih strank. Sodišče prve stopnje je dobilo avtoritativen odgovor na vprašanje glede podlage, in se bo lahko v nadaljevanju postopka posvetilo le še razreševanju vprašanja o utemeljenosti višine zahtevka. Tožena stranka pa tudi ni prikrajšana za revizijski preizkus odločitve o njegovi podlagi. V tem primeru postane vprašljiva tudi pravnomočnost drugostopenjske vmesne sodbe in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 315. člena ZPP bo sodišče prve stopnje z odločanjem o višini zahtevka počakalo do odločitve o vloženi reviziji.
Za začetek teka zastaranja v tem primeru ni odločilno, kdaj je tožeča stranka izvedela za naknadno nemožnost gradnje na spornem zemljišču, ampak to, kdaj je gradnja - in s tem izpolnitev obveznosti revidentke, da pripravi zemljišče zanjo – postala dokončno nemogoča. Šele s tistim dnem je namreč ugasnila tudi obveznost druge stranke (tožnice), ki lahko zahteva vrnitev tistega, kar je že izpolnila (prvi odstavek 137. člena ZOR). Da bi zastaranje lahko začelo teči, mora postati jasno, da je pogodbeno razmerje dokončno prenehalo. Vse dokler obstaja kakršnakoli podlaga za medsebojne zahtevke strank, obogatitve oziroma prikrajšanja ni.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - škoda, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom - carinik - dejanje storjeno pod plaščem avtoritete - kršitev carinskih predpisov - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Presoja vprašanja, kdaj je škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom.
ZPPSL člen 147, 147/4, 171, 171/3. ZGD-1 člen 171. ZSReg člen 9, 9/2. ZPP člen 327.
vpis v sodni register po uradni dolžnosti - prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - vpis kupca - vpis spremembe ustanovitelja - zahteva za varstvo zakonitosti
Zapoved iz tretjega odstavka 171. člena ZPPSL o vpisu kupca kot ustanovitelja v sodni register po uradni dolžnosti ni pogojena z obstojem dejstva, da (že ustanovljena) delniška družba (še) izpolnjuje pogoj iz 171. člena ZGD-1 o najnižjem znesku osnovnega kapitala.
ZPP člen 9, 324, 324/4, 346, 346a, 370, 370/1-2, 379, 379/1, 496, 496/4. ZIZ člen 42, 42/3. URS člen 25.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - veljavnost potrdila o pravnomočnosti - pravica do pravnega sredstva - napaka pri vročanju sodnega pisanja
Pri presoji dopustnosti zavrženja pritožbe, ki temelji na domnevno nevestnem pritožnikovem ravnanju, je treba upoštevati, da je bila revidentu s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave. Stranka ne more nositi tako hudih posledic napake sodišča pri vročanju, četudi bi jih bila z vestnim ravnanjem morda lahko omilila ali preprečila. Odločitev o pravočasnosti pritožbe zoper sodbo in odločitev o potrdilu o njeni pravnomočnosti predstavljata nedeljivo celoto: če je vložena pritožba pravočasna (in izpolnjuje druge procesne predpostavke, kar v tem primeru ni sporno), potrdilo o pravnomočnosti ne more ostati veljavi.
zahteva za varstvo zakonitosti - družbena pogodba - pogodbena izključitev družbenika - posledice izključitve - vpis izključitve družbenika v sodni register
Dejstvo, da v družbeni pogodbi niso urejene posledice izključitve, ne more biti razlog za zavrnitev vpisa izključitve družbenikov v register. Posledice izključitve natančno ureja 502. člen ZGD-1, ki se nanaša tako na pogodbeno kakor tudi na sodno izključitev družbenika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005193
ZKP člen 44, 229, 241, 249, 251, 333, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izvedenstvo - razrešitev sodnega izvedenca - pomoč drugega strokovnjaka - izločitev izvedenca - izvajanje dokazov - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - soočenje - postavitev drugega izvedenca
Razrešitev posameznika kot sodnega izvedenca v upravnem postopku sama po sebi ne pomeni, da sodišče v konkretni zadevi na njegovo izvedensko delo ne sme opreti sodbe.
Zakon o kazenskem postopku ne ureja soočenja izvedencev (v pomenu, kakršnega ima za presojo verodostojnosti izpovedb soočenih obdolžencev oziroma prič), kar pa ne pomeni, da sodišče ni dolžno odpraviti nasprotij oziroma pomanjkljivosti v izvedenskih mnenjih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005174
ZKP člen 372, 372-4. KZ člen 22, 302, 302/1, 302/2, 302/4.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poskus kaznivega dejanja - kaznivost poskusa - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Čeprav za kaznivost poskusa kaznivega dejanja po četrtem odstavku 302. člena KZ glede na predpisano kazen pride v poštev le splošna določba 22. člena KZ, pa sodišče s tem, ko je pri pravni opredelitvi navedlo tudi določbo drugega odstavka 302. člena KZ (ki se nanaša na kaznivost poskusa dejanja iz prvega odstavka tega člena), ni kršilo zakona v škodo obsojenca, saj odvečno citiranje navedene določbe nima nikakršnih pravnih in tudi ne dejanskih učinkov.
ZKP člen 18, 18/1, 329, 371, 371/2. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni postopek - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče, ki je zavrnilo izvedbo predlaganega dokaza, ker je štelo, da v nobenem primeru ne bi bil uspešen in ne bi mogel omajati verodostojnosti in prepričljivosti oškodovančeve izpovedbe, je obtožencu kršilo pravico do obrambe z vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZUS člen 35, 35/1, 67, 67/2. ZUS-1 člen 37, 37/1, 93, 93/1. ZUP člen 80, 80/1, 116, 116/1, 164, 164/2, 169, 169/1, 188, 190, 190/1, 238, 238/3. ZDDPO člen 11, 12, 18, 18/1. Slovenski računovodski standardi SRS (1993) standard 13, 22, 21. ZPP člen 244, 244/1.
davek od dobička pravnih oseb – spor o zakonitosti akta – zahteva za vračilo – odhodki – verodostojna listina – dejansko opravljene storitve – poslovni dogodek – avtorski honorar – povezane osebe – avtorska dela s področja znanosti – transferne cene – individualnost – izpodbijanje zapisnika – javna listina – lobiranje – stroški lobiranja – amortizacija – osnovna sredstva
Poslovni dogodki, ki se niso zares zgodili, ne morejo biti predmet računovodske obravnave in zato tudi odhodki iz tega naslova niso davčno priznani.
Povprečne cene je mogoče ugotavljati za avtorska dela s področja znanosti, saj zanje ni značilna takšna stopnja individualnosti kot za avtorska dela s področja književnosti in umetnosti.
Neprerekani zapisnik, sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina.
ukrep gradbene inšpekcije – upravna izvršba – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o dovolitvi izvršbe ni sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, niti ni akt po prvem odstavku 2. člena ZUS-1. Odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi je vseboval izvršilni naslov, to je odločba, s katero je bilo tožnikoma med drugim naložena obveznost odstranitve spornega objekta. Ta ukrep se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnika naloženega ukrepa nista izpolnila sama.
Komunalni prispevek se za posameznega zavezanca odmeri v deležu od vrednosti predvidene komunalne infrastrukture. Pri tem se ne upoštevajo plačila za neposredno priključitev objekta na javno infrastrukturo (soglasja in stroki priključitve).
predlog za dopustitev revizije - priposestovanje služnosti - priposestovanje prostosti služnosti - sredstvo v lasti družbenopravne osebe - družbena lastnina - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 86, 92, 107, 107/2. ZDoh člen 9, 9/1-13. ZTVP-1 člen 4.
dohodnina – olajšava zaradi nakupa delnic gospodarskih družb
Davčno olajšavo iz 13. točke prvega odstavka 9. člena ZDoh (zmanjšanje dohodnine za znesek vplačil v denarju za delnice in za vložke gospodarskih družb ter deleže zadrug, vpisanih v sodni register v RS) je mogoče priznati samo za nakup delnic gospodarskih družb na primarnem trgu vrednostnih papirjev.
davek od dobička iz kapitala – prodaja delnic – navidezna darilna pogodba
Revident je s svojo hčerjo sklenil navidezno darilno pogodbo, ki v skladu s 50. členom OZ ne učinkuje, učinkuje pa prodajna pogodba med njim in kupcem delnic, te prodaje pa revident ni napovedal za odmero davka od dobička iz kapitala, zato mu je bil z izpodbijano odločbo davek pravilno in zakonito odmerjen.
plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - neposredno ugotavljanje znakov prekrška - pisna odločba o prekršku - odgovornost pravne osebe - bistvena kršitev določb postopka - pravica do zaslišanja
Če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izda plačilni nalog, čeprav niso izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo, pride do kršitve pravice kršitelja do zaslišanja, saj slednjemu ni bila dana možnost, da se izreče o prekršku.
ZV ne vsebuje določb, ki bi določale, da se o izdaji mnenja, ki je sicer podlaga za izdajo vodnogospodarskega soglasja, vodi upravni postopek. Sporno vodnogospodarsko mnenje pa tudi po vsebini ni odločba v smislu ZUP, saj z njim ni bilo odločeno o upravni zadevi.
Vročilnica, na kateri je datum prejema pošiljke s podpisom prejemnika, kar je brez pripomb s svojim podpisom potrdil vročevalec, je javna listina, ki dokazuje odločilna procesna dejstva. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje.