neupravičena pridobitev - začetek teka zastaranja - vmesna sodba v pritožbenem postopku
ZPP ne daje izrecnega odgovora, ali lahko vmesno sodbo izda le sodišče prve stopnje ali morda tudi pritožbeno in celo Vrhovno sodišče. Določeni dvomi bi lahko nastali zaradi določbe drugega odstavka 315. člena ZPP, ki določa, da v primeru izdaje vmesne sodbe sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka, dokler vmesna sodba ne postane pravnomočna. Vmesne sodbe, izdane na drugi stopnji ni mogoče izpodbijati s pritožbo, zato je postala pravnomočna (prvi odstavek 319. člena ZPP) in lahko se zastavi vprašanje o smiselnosti takšnega odločanja pred sodiščem druge stopnje. Vendar je ne glede na to mogoče določbo o vmesni sodbi smiselno uporabiti tudi pred sodiščem druge stopnje, kadar to lahko (pravnomočno) odpravi dvom glede utemeljenosti podlage, ne more pa meritorno razrešiti spornosti višine zahtevka. S takšno uporabo določbe prvega odstavka 315. člena je v celoti dosežen cilj, ki ga zasleduje (smotrnost in ekonomičnost postopka), ne da bi bila s tem prizadeta katerakoli pravica pravdnih strank. Sodišče prve stopnje je dobilo avtoritativen odgovor na vprašanje glede podlage, in se bo lahko v nadaljevanju postopka posvetilo le še razreševanju vprašanja o utemeljenosti višine zahtevka. Tožena stranka pa tudi ni prikrajšana za revizijski preizkus odločitve o njegovi podlagi. V tem primeru postane vprašljiva tudi pravnomočnost drugostopenjske vmesne sodbe in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 315. člena ZPP bo sodišče prve stopnje z odločanjem o višini zahtevka počakalo do odločitve o vloženi reviziji.
Za začetek teka zastaranja v tem primeru ni odločilno, kdaj je tožeča stranka izvedela za naknadno nemožnost gradnje na spornem zemljišču, ampak to, kdaj je gradnja - in s tem izpolnitev obveznosti revidentke, da pripravi zemljišče zanjo – postala dokončno nemogoča. Šele s tistim dnem je namreč ugasnila tudi obveznost druge stranke (tožnice), ki lahko zahteva vrnitev tistega, kar je že izpolnila (prvi odstavek 137. člena ZOR). Da bi zastaranje lahko začelo teči, mora postati jasno, da je pogodbeno razmerje dokončno prenehalo. Vse dokler obstaja kakršnakoli podlaga za medsebojne zahtevke strank, obogatitve oziroma prikrajšanja ni.
ZPP člen 180, 180/1, 367, 367/1, 377. ZSReg člen 4, 4/1-7. ZIZ člen 10, 10/1.
dajatvena tožba - poslovodja družbe - poslovodenje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - vpis poslovodje v sodni register - dovoljenost revizije zoper sklep v zvezi z začasno odredbo - zavrženje revizije
Revident si pretirano preprosto predstavlja pojem dajatvene tožbe. Očitno meni, da je z dajatveno tožbo mogoče uveljavljati le zahtevke, s katerimi se od toženca terja, da nekaj da oziroma stori (pozitivno ravnanje). ZPP česa takega ne določa. Pove le, da mora tožba obsegati določen zahtevek (prvi odstavek 180. člena), ne pa tudi kakšnega. Zato v okvir dajatvene tožbe uvrščamo tudi dopustitveno in opustitveno tožbo.
Vpis direktorja družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register (7. točka prvega odstavka 4. člena ZSReg) nima konstitutivnega učinka (pooblastil za zastopanje ne pridobi z vpisom), pač ima le deklaratoren učinek. Namenjen je le tretjim osebam (glej določbe 8. člena ZSReg), med katere revident ne sodi.
mejna preizkusna sodbe sodišča prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Pritožnik pritožbe ni omejil na I., II. in V. točko izreka izpodbijane sodbe, zato bi jo moralo drugostopenjsko sodišče preizkusiti v tistem delu, v katerem pritožnik ni zmagal na prvi stopnji (prvi odstavek 350. člena ZPP). Ker ni tako ravnalo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ZPP člen 8, 286, 286/2, 286/4, 339, 339/2-8, 339/2-14, 362, 362/2. ZOR člen 91, 91/4.
bančni depozit - zavarovanje s sredstvi na bančnem depozitu - pooblastilo - neupoštevanje prepoznih navedb - dokazovanje - dokazno pomembna in odločilna dejstva - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo
Sodišče druge stopnje utemeljeno ni sprejelo „opravičila nekrivde tožene stranke za nepravočasno podan ugovor, češ da sta ji šele predložitev Dodatka št. 5 s strani tožeče stranke in vpogled v kazenski spis omogočila ugovor, da gre pri vseh dodatkih k depozitni pogodbi za predrugačene listine. Tudi če je tožena stranka šele naknadno zvedela za to okoliščino, pa to še ne pomeni, da višini tožbenega zahtevka ni mogla konkretizirano ugovarjati že prej. Tožena stranka je bila namreč po depozitni pogodbi zavezanka za vračilo depozita in bi že kot skrbna dolžnica, kaj šele kot banka, ... vsak trenutek morala vedeti, koliko depozitnih sredstev in kdaj jih je tožeča stranka pri njej položila ter koliko znaša njen dolg“.
Čeprav se zdi, da stranke že pojmovno ni mogoče kriviti za pozno komentiranje dokazil nasprotne stranke, če so bila že ta predložena pozno, pa je treba upoštevati, da se tudi v takšnem primeru verodostojnost dokazil problematizira zaradi njenega pomena za zaključek o obstoju dejstva, ki naj bi izhajal iz dokazila. Zato, več možnosti, ko je imela stranka za opredelitev glede obstoja pravno odločilnega dejstva (toženka bi se bila kot banka glede višine sredstev na tožničinem računu, za katerega je skrbela, gotovo mogla zlahka opredeliti), bolj utemeljena je strožja presoja, ali naj jo bremena iz drugega odstavka 286. člena ZPP odveže zgolj pozna predložitev nekega dokazila s strani njene procesne nasprotnice.
ZOR člen 780, 780/3. URS člen 125. ZS člen 3. ZOTIKA člen 2, 3, 3/1, 7, 7/2, 9, 8/1. Navodilo o vrsti dokumentacije, načinu in roku za njeno predložitev Banki Slovenije zaradi ugotovitve stanja terjatev do Iraka, Kube in LR Angole ter Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega namena (1992) točka 1, 5, 6.
odkup neplačanih terjatev iz poslov z Irakom - dokazovanje upravičenosti do terjatev - izjava končnega dolžnika o obstoju terjatev - komisijsko razmerje
Pri obravnavanih poslih, ko »je s končnim tujim kupcem – M. v svojem imenu in za račun tožeče stranke pogodbeno razmerje sklenila ZDPR«, je šlo za komisijsko razmerje kot izvedeno obliko mandatnega razmerja. ZDPR je namreč nasproti drugim nastopala v svojem imenu in na račun organizacij združenega dela – proizvajalk proizvodov s posebnim namenom. Zato je tožeča stranka dejansko imela terjatev do ZDPR, s katero je bila v pravnem razmerju, vendar pa le v obsegu terjatev, ki si jih je ZDPR pridobila nasproti tretjemu („končnemu tujemu kupcu – M.“), s katerim je opravila posle za organizacijo združenega dela – proizvajalko proizvodov s posebnim namenom.
V skladu z drugim odstavkom 99. člena ZOR se pri razlagi spornih določb ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določbo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu.
Kakšna je bila resnična volja strank ob sklepanju pogodbe, je dejansko vprašanje. Zatrjevana napačna ugotovitev te volje zato ne more pomeniti zmotne uporabe materialnega prava.
preveč plačana denarna kazen – vračilo – vračilo zamudnih obresti
Iz besedila ZDavP je mogoče sklepati, da ZDavP denarnih kazni ne umešča v okvir pojma „davek“, temveč jih obravnava posebej, saj denarne kazni niso obvezne dajatve, zato revidentki zamudne obresti od preveč plačane denarne kazni ne pripadajo.
ZKP člen 371, 371/1-8, 420, 420/1-3. MKPPKZ člen 10.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za odreditev - zaslišanje preko videokonference - soglasje obdolženca - vpliv na zakonitost
Prikriti preiskovalni ukrepi po naravi stvari predstavljajo poseg tudi v zasebnost oseb, zoper katere sicer niso odrejeni, so pa v stiku z osumljenci, zoper katere se ti ukrepi izvajajo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/5.
ustanovitev občine – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Predlagatelj revizije mora, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, česar pa revident ni storil.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 86, 92, 107, 107/2. ZDoh člen 9, 9/1-13. ZTVP-1 člen 4.
dohodnina – olajšava za nakup delnic
Davčno olajšavo iz 13. točke prvega odstavka 9. člena ZDoh je mogoče priznati samo za nakup delnic gospodarskih družb na primarnem trgu vrednostnih papirjev.
Vročilnica, na kateri je datum prejema pošiljke s podpisom prejemnika, kar je brez pripomb s svojim podpisom potrdil vročevalec, je javna listina, ki dokazuje odločilna procesna dejstva. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 86, 92, 107, 107/2. ZDoh člen 9, 9/1-13. ZTVP-1 člen 4.
dohodnina – olajšava zaradi nakupa delnic gospodarskih družb
Davčno olajšavo iz 13. točke prvega odstavka 9. člena ZDoh (zmanjšanje dohodnine za znesek vplačil v denarju za delnice in za vložke gospodarskih družb ter deleže zadrug, vpisanih v sodni register v RS) je mogoče priznati samo za nakup delnic gospodarskih družb na primarnem trgu vrednostnih papirjev.
davek od dobička iz kapitala – prodaja delnic – navidezna darilna pogodba
Revident je s svojo hčerjo sklenil navidezno darilno pogodbo, ki v skladu s 50. členom OZ ne učinkuje, učinkuje pa prodajna pogodba med njim in kupcem delnic, te prodaje pa revident ni napovedal za odmero davka od dobička iz kapitala, zato mu je bil z izpodbijano odločbo davek pravilno in zakonito odmerjen.
plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - neposredno ugotavljanje znakov prekrška - pisna odločba o prekršku - odgovornost pravne osebe - bistvena kršitev določb postopka - pravica do zaslišanja
Če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izda plačilni nalog, čeprav niso izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo, pride do kršitve pravice kršitelja do zaslišanja, saj slednjemu ni bila dana možnost, da se izreče o prekršku.
ZV ne vsebuje določb, ki bi določale, da se o izdaji mnenja, ki je sicer podlaga za izdajo vodnogospodarskega soglasja, vodi upravni postopek. Sporno vodnogospodarsko mnenje pa tudi po vsebini ni odločba v smislu ZUP, saj z njim ni bilo odločeno o upravni zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005193
ZKP člen 44, 229, 241, 249, 251, 333, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izvedenstvo - razrešitev sodnega izvedenca - pomoč drugega strokovnjaka - izločitev izvedenca - izvajanje dokazov - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - soočenje - postavitev drugega izvedenca
Razrešitev posameznika kot sodnega izvedenca v upravnem postopku sama po sebi ne pomeni, da sodišče v konkretni zadevi na njegovo izvedensko delo ne sme opreti sodbe.
Zakon o kazenskem postopku ne ureja soočenja izvedencev (v pomenu, kakršnega ima za presojo verodostojnosti izpovedb soočenih obdolžencev oziroma prič), kar pa ne pomeni, da sodišče ni dolžno odpraviti nasprotij oziroma pomanjkljivosti v izvedenskih mnenjih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005174
ZKP člen 372, 372-4. KZ člen 22, 302, 302/1, 302/2, 302/4.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poskus kaznivega dejanja - kaznivost poskusa - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Čeprav za kaznivost poskusa kaznivega dejanja po četrtem odstavku 302. člena KZ glede na predpisano kazen pride v poštev le splošna določba 22. člena KZ, pa sodišče s tem, ko je pri pravni opredelitvi navedlo tudi določbo drugega odstavka 302. člena KZ (ki se nanaša na kaznivost poskusa dejanja iz prvega odstavka tega člena), ni kršilo zakona v škodo obsojenca, saj odvečno citiranje navedene določbe nima nikakršnih pravnih in tudi ne dejanskih učinkov.
ukrep gradbene inšpekcije – upravna izvršba – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o dovolitvi izvršbe ni sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, niti ni akt po prvem odstavku 2. člena ZUS-1. Odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi je vseboval izvršilni naslov, to je odločba, s katero je bilo tožnikoma med drugim naložena obveznost odstranitve spornega objekta. Ta ukrep se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnika naloženega ukrepa nista izpolnila sama.