Dopuščena revizija - materialnopravno vprašanje uporabe določbe petega odstavka 106. člena ZDavP v primeru, ko država kot upnica davčnega dolžnika uspe s tožbo zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določbah 255. do 260. člena OZ.
pokojnina - Sporazum o vprašanjih nasledstva - nekdanji vojaški zavarovanci
Ker je tožnik po 18. oktobru 1991 nadaljeval z zavarovanjem pri takrat že tujem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja in je v letu 1994 uveljavil invalidsko pokojnino pri Zavodu za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu ter so bila pri tem ustrezno upoštevana tudi njegova zavarovalna obdobja po predpisih vojaških zavarovancev do 18. oktobra 1991, zanj določbe ZPIZVZ ne pridejo v poštev.
pravica do nadomestila plače - odmera nadomestila plače - invalid II. kategorije invalidnosti
Ob ugotovitvi, da je tožnica od 11. 12. 2002 dalje invalidka II. kategorije s pravico do dela s skrajšanim 4-urnim delovnim časom, je imelo sodišče na podlagi določb ZPIZ/92 pravno podlago za priznanje pravice do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in za naložitev toženi stranki, da o višini tožničinega nadomestila plače odloči v roku 30 dni, ker samo s podatki za odmero višine nadomestila ni razpolagalo.
pokojnina - nekdanji vojaški zavarovanci - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Republika Slovenija je z začasnim prevzemom obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (iz naslova zaposlitve v JLA) takoj po osamosvojitvi in kasneje na podlagi ZPIZVZ že ustrezno realizirala svoje obveznosti v smislu določb kasneje sklenjenega MSVN glede ureditve prevzema obveznosti do bivših vojaških zavarovancev po razpadu bivše SFRJ.
pokojnina - pokojnina iz republike nekdanje SFRJ - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Mednarodni sporazum o vprašanjih nasledstva, ki zavezuje novonastale države na območju bivše SFRJ, ni neposredno uporabljiv za urejanje posamičnih pravic državljanov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - delodajalec
Pravočasnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni odvisna od dejstva, kdaj je bila seznanjena z odpovednim razlogom oseba, ki v smislu 18. člena ZDR ni delodajalec.
Tožnik je vložil revizijo vložil po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali zakoniti zastopnik tožnika, prav tako pa tudi ni predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev. Takšna revizija ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
Sodišče je zmotno presodilo, da je prvotni tožnik z uveljavitvijo pokojnine pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja Republike Srbske izgubil pravico do samostojnega uveljavljanja starostne pokojnine na podlagi pokojninskega zavarovanja pri toženi stranki, oziroma že izčrpal izbirno pravico iz drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1. Navedeno določbo je potrebno ustavno-skladno razlagati tako, da lahko zavarovanec oziroma drug upravičenec kadarkoli uveljavlja pravico do izbire pokojnine pri toženi stranki na podlagi pokojninskega zavarovanja pri njej, če z mednarodnim sporazumom ni določeno drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004208
ZPP člen 180, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 171.
odškodninska odgovornost - nezakonita izdaja receptov - regresni zahtevek zoper delavca - ugovor zastaranja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravna podlaga tožbenega zahtevka - prekluzija
Tožencu ni bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem, če je nasprotna stranka sodišču ponudila napačno pravno podlago, sodišče pa je pri odločitvi uporabilo drugo. Navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, zato sodišče pri sojenju ni vezano na pravno podlago, ki jo ponuja stranka. Sodišče preizkuša morebitno drugo pravno podlago v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev.
Z ugovorom zastaranja, podanim šele v (prvem) pritožbenem postopku, je toženec prekludiran.
vdovska pokojnina - smrt zavarovanca kot posledica poškodbe pri delu - pravica do izbire pokojnine
Pravica do vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu, ki je umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se lahko uveljavlja le pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri katerem je bil zavarovanec v času smrti zavarovan.
pokojnina - nekdanji vojaški zavarovanci - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Republika Slovenija je z začasnim prevzemom obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (iz naslova zaposlitve v JLA) takoj po osamosvojitvi in kasneje na podlagi ZPIZVZ že ustrezno realizirala svoje obveznosti v smislu določb kasneje sklenjenega MSVN glede ureditve prevzema obveznosti do bivših vojaških zavarovancev po razpadu bivše SFRJ.
Na revizijski stopnji je sporna samo še odločitev glede teka zamudnih obresti. Revizija proti odločitvi o zamudnih obrestih kot stranski terjatvi po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti, saj se vrednost zamudnih obresti ne upošteva. Zato je taka revizija vložena proti sodbi, proti kateri je ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP) in je nedovoljena.
poslovodni delavec - razrešitev iz krivdnih razlogov - pogodba o izplačilu odpravnine
Dejstvo, da je poslovodni delavec odpoklican iz krivdnih razlogov, ne preprečuje strankam sklenitve pogodbe o izplačilu odpravnine. Pri tem stranke omejujejo zgolj kogentne določbe obligacijskega prava, vsebovane v OZ.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - reparacijski zahtevek - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Odpovedni razlog je bil nedoseganje pričakovanih rezultatov dela ter nepravočasno, nekvalitetno in nestrokovno opravljeno delo v mesecu novembru 2003. Šlo je za prvi oziroma drugi mesec dela tožnika na takih zadolžitvah. Iz dokazne ocene izvedenskih mnenj izhaja, da je imel premalo znanj in izkušenj za tako (zahtevno) delo, da mu ni bilo omogočeno ustrezno usposabljanje in da je bil čas enega meseca za izvedbo (in zato tudi za oceno) tako zahtevnih del prekratek. Sodišči prve in druge stopnje sta zato utemeljeno presodili, da tožena stranka ni dokazala resnega in utemeljenega odpovednega razloga.
Zmotno je stališče tožene stranke, da sodišče samo po uradni dolžnosti ugotavlja pogoje za razvezo pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 118. člena ZDR.
razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - pravica do pravnega sredstva - obrazložitev odločbe - načelo sorazmernosti - neogibnost pripora - nedovoljeni dokazi - tajni policijski delavec - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno delovanje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.
vdovska in družinska pokojnina - pravica do izbire - odprava odločb tožene stranke - izdaja novega upravnega akta
Za odrekanje pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine osebi, ki pravico uveljavlja kot družinski član osebe, ki je plačevala prispevke za obvezno pokojninsko zavarovanje slovenskemu nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni videti ustavno dopustnega cilja. Stališče, po katerem naj bi med pokojninami lahko izbral le zavarovanec, ne pa uživalec pokojnine, ne zagotavlja enakosti pred zakonom, tega pa tudi ne zagotavlja stališče, da lahko vdovsko pokojnino uveljavi le družinski član uživalca pokojnine.
Ni podan razlog za izločitev po 5. točki 70. člena ZPP, če je sodnik, ki odloča v senatu na drugi stopnji, odločal v drugi zadevi med istima strankama na prvi stopnji.
Smisel poravnave je v tem, da stranki ne dosežeta v celoti tistega, za kar se v sporu zavzemata, ampak z medsebojnim popuščanjem pristaneta na manj.
povrnitev škode - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - nastanek škode - odškodninski zahtevek - zavrnitev zahtevka
Tožnik ni dokazal nastanka škode zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sicer nezakonita. Kot dejstvo in dokaz za priznanje odškodnine je ponudil samo „pavšalne navedbe o težji zaposljivosti“, ki pa so bile že same v nasprotju z dejstvom, da se je takoj zaposlil drugje.
ZDR v 118. členu tudi omogoča, da kljub temu, da delavec ne želi nadaljevati delovnega razmerja, sodišče lahko na njegov predlog ugotovi trajanje delovnega razmerja in mu nato prizna pravice iz delovnega razmerja in odškodnino.