predlog za dopustitev revizije - opredelitev pravnega vprašanja - opredelitev odstopa od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, ki ni v skladu z zgoraj povzeto določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, Vrhovno sodišče skladno z določbo šestega odstavka istega člena zavrže. Tako je moralo ravnati tudi v konkretnem primeru.
ZOR člen 361, 376, 388, 1108, 1109. ZPP člen 339, 339/2-14, 372.
pogodbena odškodninska terjatev – neupravičena obogatitev – zastaranje – pretrganje zastaranja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka postopka – pravica do izjave v postopku – pravno pomembna dejstva
Tožnik ni izkazal, da je v teku zastaranja zoper toženca vložil tožbo ali drugo dejanje, s katerimi bi se ugotovile, zavarovale ali izterjale v tej pravdi vtoževane terjatve (388. člen ZOR).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-3.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Na prvo vprašanje, ki se nanaša na temelj in se zavzema za presojo, ali bi morali nižji sodišči kot pravno podlago za odločitev v sporu uporabiti določbo 1. točke prvega odstavka 542. člena ZKP ali določbo 3. točke prvega odstavka istega člena je bilo v sodni praksi, od katere odločitvi sodišč prve in druge stopnje ne odstopata, že odgovorjeno. Tudi v zvezi z vprašanjem višine odškodnine, je sodna praksa izoblikovana .
ZPP člen 76, 76/1, 205, 374, 374/2, 377, 394, 394/2.
smrt stranke v postopku na prvi stopnji – umrla stranka kot vlagatelj revizije – sposobnost biti stranka – pooblastilo odvetniku - dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, ker jo je vložila oseba, ki nima te pravice, ker nima več sposobnosti biti pravdna stranka. Oznaka v reviziji, kdo je njen vlagatelj, je jasna. Je pa tudi popolnoma zgrešena in je zato ni mogoče šteti niti za pooblaščenčevo pomoto niti za odpravljivo pomanjkljivost, saj je pooblaščenec sam (večkrat) sporočil sodišču podatek o smrti prvotnega tožnika, na pravilno oznako sedanje stranke pa je bil opozorjen tudi v uvodu odločb obeh sodišč.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - pomembnost pravnega vprašanja v konkretnem sporu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije zoper sklep pritožbenega sodišča iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zaradi česar je Vrhovno sodišče predlog skladno z določbo drugega odstavka 367. c člena istega zakona zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožničina vloga je po vsebini v bistvu revizija, saj utemeljuje, v čem naj bi bila sodba druge stopnje napačna. To pa samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.
OZ člen 6, 6/2, 131. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - škoda, povzročena delavcu v oboroženem ropu - odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost hotelirja - krivdna odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - protipravnost
Dopuščena je revizija o vprašanju obstoja protipravnosti v ravnanju oziroma opustitvah hotelirja in odgovornosti za škodo, povzročeno nočnemu receptorju s kaznivim dejanjem tretjega, ki ni hotelski gost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodstveno razmerje med pooblaščencem in sodnikom višjega sodišča
Dejstvo, da je s pooblaščencem stranke v zakonski zvezi sodnik drugega (višjega) sodišča, ni takšna okoliščina, ki bi lahko kakorkoli vzbujala dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodnika sodišča prve stopnje.
Tožnici ni mogoče očitati soodgovornosti za nastalo škodo; glede na ugotovljeno konfiguracijo ulice običajna skrbnost pešca ne vključuje takšne pozornosti, da bi ves čas opazovala, ali na pločniku morda niso postavljene kakšne ovire. Zgolj ugotovitev, da je ulica sodobno urejena, pregledna in široka, ne zadošča za presojo soodgovornosti tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0012931
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 378. ZDen člen 6, 6/2, 42, 42/1, 43, 43/2, 58. URS člen 26. ZUP člen 218, 218/2.
odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - trajanje denacionalizacijskega postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Za odločitev v tej zadevi je ključna ugotovitev nižjih sodišč, da je tožnica v denacionalizacijskem postopku šele leta 1999 zahtevala odškodnino v obliki obveznic. Glede na določbi prvega odstavka 42. člena in drugega odstavka 43. člena ZDen upravni organ tožnici brez postavitve take zahteve ni mogel dodeliti odškodnine v tej obliki. Njegovo postopanje v denacionalizacijskem postopku do leta 1999 zato za odločitev ni pomembno.
Izdaja denacionalizacijske odločbe po izteku roka iz 58. člena ZDen sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti ravnanja državnih organov, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost toženke po 26. členu URS. Ob upoštevanju, da gre večinoma za pravno in dejansko zapletene postopke, njihova dolgotrajnost ne izvira nujno iz protipravnega ravnanja upravnih organov. Ob tem je treba tudi upoštevati, da imajo v upravnih postopkih stranke precejšnjo možnost vplivanja na pospešitev postopka. Če pristojni organ ne izda odločbe, zoper katero je dovoljena pritožba in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen (drugi odstavek 218. člena ZUP).
(Tudi) zastaranje odškodninske terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja.
Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka je pogoj za uveljavljanje povračila (vseh) nadaljnjih škod.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377. ZOR člen 413, 412/3.
dovoljenost revizije – več tožnikov – več tožencev – deljiva terjatev več tožnikov – dediči - zavrženje revizije
Nerazdelnosti na upniški strani oziroma strani tožnikov v tej zadevi ni. To pa glede vprašanja dovoljenosti revizije terja upoštevanje ločene vrednosti tožbenega zahtevka za vsakega od tožnikov. Če pri deljivi obveznosti med več upnikov ni določeno kaj drugega, se po tretjem odstavku 412. člena ZOR terjatev deli na enake dele.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj je mogoče prejeto obdržati - uspeh stranke v postopku z revizijo - tek zamudnih obresti - nepošteni prejemnik - odškodnina
Sodna praksa tega sodišča in teorija sta si enotni, da kadar stranka na podlagi pravnomočne sodbe plača, obenem pa oškodovanca obvesti, da namerava vložiti revizijo in da plačuje zgolj zato, da se izogne izvršbi, to izključuje dobro vero stranke, ki je plačilo prejela.
Temeljno pravilo v pravdnem postopku je, da sodba učinkuje (zgolj) med strankama, vendar pa je razvoj ureditve sodnega varstva civilnopravnih pravic pokazal, da so nujni primeri, ko pravnomočnost sodbe učinkuje tudi proti tretjim osebam. Za (enega od) primer(ov) takšnega razširjenega subjektivnega učinkovanja pravnomočnosti gre tudi v konkretni zadevi, in sicer za dispozitivno enotno sosporništvo.
dovoljenost revizije - odločbe izdane v postopku izvršbe in zavarovanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe, ni dovoljena revizija. Kadar zakon določa, da v posameznem postopku revizija ni dovoljena, je sodišče tudi ne more dopustiti.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - obresti - predlog za dopustitev revizije - postranska terjatev - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizija proti odločitvi o obrestih ni dovoljena, razen v primeru, ko se plačilo obresti uveljavlja kot glavni zahtevek. Tožniku je bilo s pravnomočno sodbo prisojenih 3.140,12 EUR (od vtoževanih 4.219,08 EUR) in zato izpodbijani del pravnomočne sodbe v nobenem primeru ne presega 2.000,00 EUR, v takem primeru pa sodišče revizije ne more dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VS0012929
ZPP člen 13, 224. ZOR člen 154, 154/1, 206. ZUN člen 76b. ZVO člen 9, 9/2, 17, 17/1. ZRud člen 11, 11/1.
odgovornost za nedovoljene posege v prostor - izkop gramoza - odgovornost po ZUN - odgovornost investitorja subsidiarna odgovornost lastnika zemljišča - odgovornost po ZOR - protipravnost - predhodno vprašanje
Po določbi 76.b člena ZUN je odškodninska odgovornost lastnika subsidiarna glede na odškodninsko odgovornost investitorja nedovoljenega posega v prostor. Le če slednjega ni mogoče ugotoviti, je odškodnino dolžan plačati lastnik oziroma upravljalec zemljišča. Po pravilnem zaključku nižjih sodišč v konkretni zadevi subsidiarna odgovornost toženca kot lastnika zemljišč ni podana, saj tožnica ni zatrjevala, da ni mogoče ugotoviti, kdo je investitor spornega posega.
Tudi ko lastnik ni investitor oziroma naročnik posega, je njegova odškodninska odgovornost lahko podana zaradi njegovih drugih protipravnih ravnanj pri izvajanju nedovoljenih posegov v prostor (prim. drugi odstavek 9. člena ZVO ter 206. člen ZOR). Ob upoštevanju, da toženec ni bil ne naročnik ne izvajalec izkopov ter da zanje tudi ni vedel, njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nedopustnega ali protipravnega.