ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Pritožnik je plačilni nalog za plačilo sodne takse prejel 15. 6. 2017, ugovor pa je vložil 30. 6. 2017, torej po preteku osemdnevnega roka.
gospodarski spor majhne vrednosti - razpis naroka - pritožbene novote - sporno dejansko stanje - izjema od obligatornosti glavne obravnave - priznana dejstva
Napačno je prepričanje pritožbe, da bi lahko sodišče izdalo odločbo brez naroka samo, če bi se stranki obravnavi odpovedali. Ob izpolnjeni prvi predpostavki, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov, morata pravdni stranki izrecno zahtevati razpis naroka, saj ga v nasprotnem primeru sodišče ni dolžno izvesti. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo takšno zahtevo.
Povedano drugače, varščina kot obdolženčevo premoženje, ki je "zastavljeno", ne more služiti zavarovanju dveh različnih institutov, torej zagotavljanju obdolženčeve navzočnosti v tem kazenskem postopku oziroma uspešnemu dokončanju tega in zavarovanju premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca, niti pogojno, kot to predlaga pritožba.
nerazumljiva vloga - dopolnitev predloga - poziv k dopolnitvi vloge - stranska intervencija - pravica do vpogleda v spis - pravni interes
Sodišče mora prvotno vlogo in njeno dopolnitev presojati kot celoto. Razjasnitev prvotne, sicer nerazumljive vloge, izraža izrecno voljo pritožnice, da je zaprosila le za vpogled v spis.
stroški nepravdnega postopka - pravočasna priglasitev stroškov - umik predloga v nepravdnem postopku - krivdno načelo - nagrada in stroški izvedenca - založitev predujma - plačilo predujma za stroške za izvedenca
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, ko se zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, nepravdni postopek izjalovi in za udeležence nepravdnega postopka ne prinese nikakršne vsebinske pravne kvalitete (torej vsebinsko z ničemer ne uredi pravnega razmerja med udeleženci), za stroške, ki so nastali ostalim udeležencem, po krivdnem principu iz petega odstavka 35. člena ZNP odgovarja predlagatelj.
trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva - priznana dejstva - dokazna ocena - pavšalni ugovori - obseg pritožbenega preizkusa - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Odločitev o neobrazloženosti ugovorov in nadaljnjem spoznanju, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana, sodi v presojo dokazne ocene. Dokazna ocena spada med dejanske ugotovitve, v katere pa pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti ne more poseči, ker gre za nedovoljen pritožbeni razlog. Niti o pravilnosti dokaznih zaključkov sodbe niti o morebitni napačni uporabi 214. člena ZPP se zato pritožbeno sodišče ne sme izreči.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 344, 378.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - nedopusten pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zamudne obresti - samostojna tožba - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Zamudne obresti so le glede nastanka in zastaranja akcesorne glavni terjatvi. Ko nastanejo, so samostojne in upnik z njimi lahko prosto razpolaga.
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 344, 344/1, 352, 352/1, 352/1-3, 443, 443/5.
grožnja - zavrženje obtožnega predloga - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon
Sodišče v procesnem zakonu nima pooblastila, da bi "zavrnilo" modifikacijo obtožbe kot postopkovnega akta državnega tožilstva. S spremembo obtožnega predloga prejšnji obtožni akt ne obstaja več, sodišče pa je upravičeno odločati le o spremenjeni obtožbi. Kolikor oceni, da se modificirana obtožba nanaša na drugo kaznivo dejanje (in takšna presoja je v konkretni zadevi utemeljena), o njej ne more odločati meritorno v okvirih obstoječega kazenskega postopka. Odločba o zavrženju obtožnega predloga na podlagi petega odstavka 443. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 352. člena ZKP je posledično pravilna, saj so podane okoliščine, ki začasno (tj. v tem kazenskem postopku) preprečujejo pregon.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018287
ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/1, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11, 373. KZ-1 člen 251, 251/3.
kaznivo dejanje ponarejanje listin - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - prosta presoja dokazov - ocena verodostojnosti priče - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zagovornica na več mestih v pritožbi izraža nestrinjanje s posameznimi ugotovitvami sodišča prve stopnje in sprejetimi zaključki, kar pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, kot to zmotno meni pritožnica. Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je namreč sodišče prve stopnje vse izvedene relevantne dokaze, vključujoč zagovor obdolženca, analiziralo skladno z načelom proste presoje dokazov, uzakonjenem v prvem odstavku 18. člena ZKP in drugem odstavku 355. člena ZKP, torej je analiziralo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, in na tej podlagi sprejelo pravilne dokazne zaključke glede ravnanja obdolženca in njegove krivde, ki jih je utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi. Zato pritožbeni očitek o pristranskosti sodišča prve stopnje pri ocenjevanju izpovedb posameznih prič ni utemeljen.
Določbe 6. odstavka 36. člena ZSVarPre torej ni mogoče uporabljati in razlagati tako, da se o socialno varstvenih prejemkih, ko je nova odločba izdana šele po 1. 4., o pravicah iz javnih sredstev pa je že odločeno z veljavno in pravnomočno odločbo, lahko odloča za nazaj, vse od 1. 4. dalje, temveč le za naprej, od izdaje nove odločbe dalje.
Ker ZSVarPre v 6. odstavku 36. člena ne daje zakonske podlage za poseg v pravnomočno odločbo, posledično ni mogoče uporabiti 44. člena ZUPJS, ki določa dolžnost vrnitve neupravičeno prejetih javnih sredstev. Po tej določbi ZUPJS so javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 43. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih je oseba dolžna vrniti. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, v obravnavanem primeru ne gre niti za stanje iz 43. člen ZUPJS, ko bi tožnik relevantne podatke prikazoval lažno ali bi jih zamolčal ali ne bi pravočasno sporočil podatkov ali bi sporočil neresnične podatke in bi do razveljavitve odločbe prišlo iz razlogov na njegovi strani. Ker vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev oziroma pogoje za njihovo vračilo, ki torej v obravnavnem primeru niso izpolnjeni, ZUPJS ureja specialno, ni mogoče uporabiti splošnih obligacijskih pravil o neupravičeni pridobitvi.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. URS člen 58, 58/1. ZSPJS člen 22e. ZDR člen 6, 206.. ZDR-1 člen 202. OZ člen 347, 347/1, 365. ZDavP-2 člen 352, 352/6. ZOdvT člen 19.
plačilo razlike plače - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvajala tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 + 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih (po višini v izreku sodbe določenih) mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Glede na tako oblikovan izrek imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo prvega odstavka 347. člena OZ. Ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ so zastarale obresti, ki so se od prisojene glavnice (zapadlosti posameznih neto mesečnih prikrajšanj pri plači) natekle do vključno 13. 7. 2006.
stranska intervencija - pravni in ekonomski interes - predhodno vprašanje - osebni stečaj - stečajna masa - upniško dolžniško razmerje - odpust dolga v osebnem stečaju
Ker je pritožnica izkazala, da je rešitev v tej pravdi predhodno vprašanje za odločitev o predlogu za odpust dolga v stečaju, ima pravni interes, da se kot stranska intervenientka pridruži na strani tožnika.
ZUP člen 62, 62/1.. URS člen 11.. ZP-1 člen 63, 63/5, 65.
uporaba slovenskega jezika - plačilni nalog
Odločba prekrškovnega organa je izdana v tujem jeziku (hrvaškem ali srbskem), kar je v nasprotju s prvim odstavkom 62. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku ter se v tem jeziku pišejo odločbe, sklepi, zapisniki, uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku. Prekrškovni organ je to določbo kršil, s tem je kršil tudi 11. člen Ustave Republike Slovenije, ki predstavlja odraz državne suverenosti in narodne samobitnosti, zato plačilni nalog izdan v tujem jeziku ne more imeti nobenega učinka in se te kršitve ne da več sanirati. Storilčev zagovornik ima prav, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da je imel prekrškovni organ v skladu s petim odstavkom 63. člena ZP-1 možnost, da izda novo (razumljivo) odločbo, vendar tega ni storil, zato pritožbene navedbe v tej smeri niso upoštevne.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZSPJS člen 22e. URS člen 58, 58/1. OZ člen 347, 347/1, 365. ZDR člen 6, 206. ZDR-1 člen 202. ZDavP-2 člen 352, 352/6. ZOdvT člen 19.
plačilo razlike plače - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvajala tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 + 3 ur, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Procesne obresti so posebna vrsta zamudnih obresti, ki (enako kot splošne zamudne obresti) tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve. Vendar se od splošne vrste zamudnih obresti razlikujejo po tem, da splošne tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila), procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (kapitaliziranih) zamudnih obresti od vložitve zahteve za njihovo plačilo dalje (381. člen OZ). Tožnica je od vložitve tožbe dalje zahtevala plačilo procesnih obresti, kar ji je sodišče utemeljeno prisodilo, vendar le za zapadle in neplačane zakonske zamudne obresti od zneskov prikrajšanja pri plači do februarja 2009. Sodišče prve stopnje pa je tožnici neutemeljeno prisodilo zakonske zamudne obresti od 15. 7. 2009 do plačila tudi od posameznih neto zneskov prikrajšanja pri plači za obdobje od vključno oktobra 2009 do avgusta 2010, čeprav te terjatve pred datumom 15. 7. 2009 sploh še niso zapadle in zato zakonske zamudne obresti niso začele teči. Zato je tožnica od terjatev, zapadlih v navedenem obdobju, upravičena le do zamudnih obresti od zapadlosti posameznih mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači do plačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC00006691
ZSDU člen 89, 93, 95, 96. ZSReg člen 36, 36/1, 17, 17/1.
sklep o vpisu v sodni register - vpis delitve družbe v sodni register - izčlenitev - delavski svet - sodelovanje delavcev pri upravljanju
Z oblikami sodelovanja delavcev pri upravljanju, imajo delavci oziroma Svet delavcev možnost vplivati na odločitve delodajalca. Tudi če slednji ni upošteval zakonskih določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne more Svet delavcev vplivati na odločitve delničarjev, ki so na skupščini glasovali za sklepe, ki se z izpodbijanim sklepom vpisujejo v sodni register. S temi sklepi so dali delničarji zgolj pravni okvir za statusno spremembo v družbi. Kako jo bo delodajalec udejanil in kaj bo to pomenilo za delavce, je stvar nadaljnjih postopkov.
ZPIZ-2 člen 391, 391/3, 394.. ZPIZ-1 člen 36, 36/2, 39, 47, 406.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/1, 22/2, 25.
višina pokojnine
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec pokojninsko osnovo v skladu z 39. členom v zvezi s 406. členom ZPIZ-1 pravilno izračunal na podlagi mesečnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov iz obdobja 1971 do 1993 v višini 772,40 EUR in v skladu s tretjim odstavkom 391. člena ZPIZ-2 preračunal s faktorjem 0,732.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008809
ZDR člen 6a.. ZDR-1 člen 7, 7/4.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Za trpinčenje na delovnem mestu je bistveno, da celota očitanih ravnanj pomeni graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje. To pomeni, da sodišče v sporu, v katerem delavec zatrjuje kršitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu, ne presoja le vsakega posameznega zatrjevanega očitanega ravnanja, ampak mora nujno opraviti celostno presojo ravnanj delodajalca oziroma pri njem zaposlenih delavcev. Zgolj na podlagi tudi takšne presoje lahko sodišče izpelje sklep o obstoju oziroma neobstoju trpinčenja delavca na delovnem mestu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nova odpoved
Vrhovno sodišče RS je že presodilo v primerih, ki so se nanašali na zaporedne odpovedi delodajalcev, da kasnejša odpoved ne more imeti pravnega učinka, če je že začela učinkovati predhodno podana odpoved.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Po zaključku pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o višini denarnega povračila preveliko težo dalo zaključku, da je bila tožnica premalo aktivna pri iskanju zaposlitve. Pri tem ni upoštevalo dejstva, da je imela tožnica v času, ko je bila zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez zaposlitve, zdravstvene težave.
Glede na to, da je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec po odločbi o brezplačni pravni pomoči, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o pravdnih stroških tožnice po 36. členu Zakona o odvetniški tarifi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - nastanek taksne obveznosti
Po določbi prvega odstavka 12. člena ZST-1 sodišče odloči o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, na predlog stranke. Taksna obveznost za postopek v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki (3. točka 5. člena ZST-1). Citirana določba 3. točke 5. člena ZST-1 torej določa, kdaj v individualnih delovnih sporih nastane taksna obveznost, ne nanaša pa se ta določba na oprostitev plačila sodnih taks, niti ne na določa roka, v katerem bi zavezanec lahko oziroma moral vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Tudi ni sprejemljiva razlaga, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Stranka namreč predlog za oprostitev plačila sodnih taks lahko vloži kadarkoli, ne glede na to, da taksna obveznost še ni nastala.