Odločilna okoliščina za obstoj vzročne zveze med ravnanjem oziroma opustitvijo toženkinega zavarovanca in nastankom škodnega dogodka ter posledično škodo je neizpodbijano dejstvo, da je tožnik vrata dvigala zaradi poškodovanosti teh lahko odprl tudi, ko dvigala ni bilo na postaji.
Zavarovanec bi se moral in mogel zavedati, da zaradi neizpravnosti vrat dvigala lahko pride do škodnega dogodka, kot je obravnavan, pa ni poskrbel, da do tega ne bi prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00006256
ZPP člen 343, 343/4, 355. ZZVZZ člen 87, 87/1. OZ člen 171. URS člen 25.
nedovoljena pritožba - deljena odgovornost - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - kršitev predpisov o varstvu pri delu - soodgovornost oškodovanca
Sodišče mora v primeru, ko delodajalec trdi, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je regresni zahtevek ZZZS omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec. ZZVZZ namreč ne ureja vprašanja vzročne zveze. Zato je treba ugovore v zvezi z deljeno odškodninsko odgovornostjo zaradi delovanja več vzrokov na nastanek škode presojati v skladu s splošnimi pravili OZ o deljeni odgovornosti.
ZPP člen 180, 180/3, 214, 214/1, 214/2, 224, 224/1, 333, 333/1, 343. SPZ člen 37, 37/2, 132, 132/1, 201, 201/1. OZ člen 86, 87, 87/1, 93, 346.
dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - prenos lastninske pravice v zavarovanje - komisorni dogovor - neomejeno uveljavljanje ničnosti - ničnost pogodbenih določil - pravne posledice ničnosti - pogoji za vrnitveni zahtevek - obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - zastaranje obogatitvenega zahtevka - notarski zapis kot javna listina - izpodbojna pravna domneva - javna listina izpodbijanje domneve resničnosti
Nični sta prodajna in posojilna pogodba, s katerima sta stranki izigrali namen prepovedi iz prvega odstavka 132. člena SPZ, namreč, obvarovati dolžnika pred zlorabo, kadar bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev. Poslovni namen pogodbenikov ni bil trajno prenesti lastninsko pravico, temveč zgolj utrditi tožnikovo obveznost vračila dolga oziroma zavarovati toženčevo terjatev iz posojilne pogodbe. Doseženi učinek je bil dejansko enak kot pri zastavni pogodbi s prepovedanim komisoričnim sporazumom (lex commissoria).
Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, kar pa ne velja za obogatitvene zahtevke, ki so posledica ničnosti.
Res je notarski zapis javna listina, za katero se domneva, da je njena vsebina resnična, vendar so vsa dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna. Navedeno zakonsko domnevo je torej mogoče izpodbiti s katerimkoli dokazom.
Toženec bi lahko dopolnil pritožbo zoper sodbo le do izteka pritožbenega roka. Kasneje pridobljeni dokaz bi lahko uveljavljal s predlogom za obnovo postopka in ne z dopolnitvijo pritožbe. Ker je bila ta prepozna, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - protipravnost ravnanja - dejavnost garažnih hiš - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in splozkih tleh - snežne razmere - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - celovita dokazna ocena - skrbnost oškodovanca - parkiranje - pazljivost pri hoji
Sodba zaključek, da v konkretni zadevi ni šlo za neobičajne in nenavadne razmere, zaradi katerih bi bil zavarovanec toženke dolžan sprejeti ustrezne ukrepe, gradi na ugotovitvi, da so bila tla v garažni hiši mokra in zaradi umazanije, pomešane z vodo in plundro, spolzka. Pritožba, ki navedenemu zaključku nasprotuje, pa gradi na trditvah, da tla niso bila spolzka le zaradi mokrote, temveč je povečano drsnost povzročala mastnost tal, ki je tožnik pred padcem ni zaznal, je ni bil dolžan pričakovati in nanjo tudi ni bil opozorjen.
Za presojo, ali je toženkin zavarovanec ravnal s potrebno skrbnostjo, se pravi, v kolikšni meri je povprečen obiskovalec garažne hiše lahko prepoznal nevarnost padca ter v povezavi s tem, ali je kaj bil dolžan ukreniti za zagotovitev njihove varnosti, je pomembno, v kakšnih okoliščinah je prišlo do zatrjevanega padca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006658
ZZK-1 člen 80, 80/3, 80/4. ZIZ člen 270, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - predlog za izdajo začasne odredbe - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - zaznamba spora - učinki zaznambe spora - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - nenadomestljiva škoda - objektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga
Stališče sodišča prve stopnje glede učinkov zaznambe spora je materialnopravno pravilno. Sodišče prve stopnje je o tem navedlo obsežne razloge in pravilno zaključilo, da glede na 80. člen ZZK-1 zaznamba spora varuje pridobitelja pred vsemi kasnejšimi vpisi stvarnih pravic, torej tudi hipoteko. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da naj bi zaznamba spora pridobitelja varovala le pred morebitno odtujitvijo nepremičnin. Zakon namreč govori o vseh vpisih in ne le o vpisu lastninske pravice.
Res sta sicer učinka zaznambe spora pridobitve lastninske pravice in prepovedi odtujitve in obremenitve različna in je učinek začasne odredbe takojšen, medtem ko zaznamba spora za vpise ne predstavlja ovire, omejuje pa jih s pogojno veljavnostjo. Bistveno pa je, da bo v primeru, da bo tožnica, (v korist katere je vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice pri nepremičninah, glede katerih tožnica predlaga izdajo začasne odredbe) v pravdi uspela, lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora in bo zemljiško sodišče po uradni dolžnosti dovolilo izbris vseh vpisov iz tretjega oziroma četrtega odstavka 80. člena ZZK-1. Navedeno pomeni, da ni izkazana zatrjevana nevarnost, da bo v konkretnem primeru (ob zaznambi spora) uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena (predpostavka iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ).
Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da tožnica ob postavljeni trditveni podlagi ni izkazala razlogov, zakaj ji zaznamba spora ne zadošča oziroma zakaj bi ji brez predlagane začasne odredbe nastale negativne posledice (nenadomestljiva škoda) zaradi morebitnega razpolaganja (tovrstnih trditev namreč tožnica ni podala). Tudi če bi toženec nepremičnine dejansko odtujil, je tožnica z zaznambo spora za tak primer zaščitena. Neutemeljene so zato navedbe, da bi imela tožnica v primeru odtujitve zgolj obligacijsko terjatev, saj to ne drži in zato te trditve nenadomestljive škode ne utemeljujejo.
ugovor krajevne pristojnosti - pravnomočna obtožnica - predlog za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - detektiv - verodostojnost
Poročilo detektiva, ki ga je angažiral oškodovanec, ni listina oziroma dokaz, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti, saj detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom člena 148 ZKP.
paricijski rok - glavni in podrejeni zahtevek - odločanje o stroških pravdnega postopka
Odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov ne sme biti zreducirana le na matematično operacijo, temveč je odvisna od celovite presoje. Tožeča stranka si je s primarnim in podrednim tožbenim zahtevkom, ki sta bila vsebinsko podobna, le utemeljena na drugi dejanski podlagi, prizadevala pridobiti sporne nepremičnine. Zaradi podrednega zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, se tudi vrednost spornega predmeta ni spremenila.
moralna avtorska pravica - materialna avtorska pravica - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - avtorski honorar - avtorska pravica v delovnem razmerju - delovna in pedagoška obveznost - avtor - izpolnjevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja - dodatno strokovno delo - obračun davka - bruto ali neto znesek - akontacija dohodnine - zakonske zamudne obresti
Članki, na katere se nanaša toženkina obveznost plačila honorarja, dosegajo stopnjo individualnosti, ki se zahteva za avtorsko delo. V člankih je predstavljeno tožničino znanje, pogledi in stališča o temah, ki so bile predmet obravnavanja, tožnica je v njih podala možne razlage predpisov in možna ravnanja, ki so bila v okviru zakonske ureditve za uporabnike najugodnejša in si je pri razlagi posamezne vsebine izmislila konkretne vsebinske in številčne primere, jih povezala z ustreznimi računovodskimi in davčnimi pravili in jih s tem neveščim osebam predstavila na razumljiv in uporaben način ter so bistveno presegali zgolj informativno raven.
Odločilno je, da sta pravdni stranki po sklenitvi tožničinega delovnega razmerja s toženko sklenili pogodbo o avtorskem delu, s katero se je tožnica zavezala k pisanju strokovnih člankov za revijo, toženka pa se ji je zavezala plačati avtorski honorar.
Civilna kazen izreče za primer kršitve tistih avtorjevih pravic, za uporabo katerih je upravičen zahtevati denarno nadomestilo.
Obveznost plačila davka na dohodek je tožničina. Toženkina dolžnost, da odvede akontacijo dohodnine, navedenega ne spreminja.
Pri globalni cesiji (odstop vseh obstoječih in bodočih terjatev) gre predvsem za odstop bodočih terjatev zato je jasno, da je le-ta večinoma anticipirana (vnaprejšnja) cesija, ki pridobi pravne učinke z nastankom konkretnih terjatev. Terjatve, ki obstajajo že v času sklepanja fiduciarnega dogovora, morajo biti določene že takrat, za bodoče terjatve pa je dovolj, če so določene ob njihovem nastanku oz. prehodu na fiduciarja. Ob sklepanju anticipirane cesije pa zadostuje njihova določljivost.
Plaščna cesija je po pravni naravi predpogodba o odstopanju posamičnih terjatev, ko te nastanejo. Pri plaščni cesiji se fiduciant zaveže pošiljati fiduciarju sezname terjatev do dolžnikov, in sicer najmanj do višine zavarovanega kredita. Šele s pošiljatvijo seznama te terjatve preidejo na fiduciarja. Fiduciant se s plaščno cesijo v bistvu zaveže prenesti na fiduciarja terjatve, ko bodo te nastale. Glede na to gre pri plaščni cesiji zmeraj za prenos obstoječih terjatev.
Tudi pri vnaprejšnji cesiji bodočih terjatev sicer učinki nastopijo šele z nastankom terjatev in s tem trenutkom preidejo na cesionarja. Vendar pa se ta prenos zgodi bistveno drugače, kot pri plaščni cesiji. Ni namreč potreben dodatni prenosni akt cesije, kar pa je za pravne učinke plaščne cesije vselej pogoj.
"Če je anticipirana fiduciarna cesija sklenjena izven obdobja izpodbijanja (269. člen ZFPPIPP na splošno opredeljuje obdobje izpodbijanja) in čeprav posamične terjatve nastajajo v obdobju izpodbijanja ter na podlagi anticipirane cesije (v obdobju izpodbijanja) prehajajo v premoženje fiduciarja, je ločitvena pravica veljavno nastala in ne gre za izpodbojno pravno dejanje stečajnega dolžnika. Učinki anticipirane cesije (in s tem ustanovitev zavarovanja za fiduciarja) nastopijo z nastankom terjatve samodejno, zato stečajni dolžnik ne opravi nobenega (dodatnega) pravnega dejanja, ko terjatev nastane (glej 271. člen ZFPPIPP)."
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00006526
OZ člen 179, 299, 299/2. URS člen 54.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost zaradi kratenja starševske pravice - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do družinskega življenja - zamudne obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo
V tožničinem primeru je šlo brez dvoma za hud poseg v njeno pravico do družinskega življenja, vendar so bile njegove posledice sorazmerno kratkotrajne. Tožničina hči je bila namreč ob odvzemu glede na svojo takratno starost (13 let) že skoraj odraslo dekle, domov pa se je vrnila po mesecu dni, tako da so tožničine duševne bolečine dokaj hitro pojenjale. Njeno trpljenje ni presegalo tistega, ki je običajno, ob celo dolgotrajnejšem preprečevanju stikov z otrokom. Iz sodne prakse je razvidno, da je bila odškodnina v prav takšni višini prisojena za večmesečno odtujevanje otrok očetu in kršitev njegove pravice do stika z njimi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00007238
ZKP-UPB8 člen 354, 354/1, 354/2, 385, 428, 428/4.. KZ-1-UPB2 člen 132, 132/1, 170.
identiteta med obtožbo in sodbo - posilstvo - prisiljenje - sprememba pravne opredelitve dejanja na drugi stopnji - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Glede vprašanja kdaj je kaznivo dejanje posilstva dokončano, sodna praksa šteje, da je dejansko dokončano šele s prenehanjem spolnega občevanja (mag. M.D, Kazenski zakonik s komentarjem, posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, stran 233). V kazensko-pravnem pogledu je torej kaznivo dejanje posilstva dokončano, ko moški spolni organ prične prodirati v ženskega, v dejanskem pogledu pa, ko je spolno občevanje končano. Zato so povsem možne situacije, ko bi do kaznivega dejanja posilstva prišlo šele med samim spolnim odnosom, ko je na primer žrtev privolila v spolni akt, nato pa si iz različnih vzrokov, na primer nasilja, premislila, storilec pa bi dokončanje spolnega odnosa izsilil z uporabo sile ali resne grožnje. Ali pa tudi v primeru, kot je obravnavan, da bi storilec spolno občeval z osebo, ki se zaradi spanja in opitosti ni mogla upirati, ko pa bi se prebudila in nasprotovala spolnemu odnosu, bi storilec njen odpor strl s silo in spolni odnos dokončal.
Zaradi nastale procesne situacije, ko je s sodbo z dne 7.7.2017 deloma ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika in dejanja obtoženca opredelilo po milejši pravni opredelitvi kot je kaznivo dejanje posilstva, je sodišče druge stopnje bilo po razveljavitvi sodbe na Vrhovnem sodišču, vezano na načelo prepovedi na slabše (prepoved reformatio in peius) iz 385. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 428. člena ZKP. Po določbi 385. člena ZKP se namreč sodba, če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist, ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije, to pravilo pa velja tudi v postopku izrednega pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00025032
ZKP člen 437. KZ-1 člen 341.
mučenje živali - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da poseg sterilizacije živali, v kolikor je opravljena s strani strokovno usposobljene osebe, sam po sebi ne predstavlja surovega ravnanja z živaljo ali povzročanja nepotrebnega trpljenja, saj gre v skladu z Zakonom o zaščiti živali (ZZZiv) za veljavno metodo uravnavanja in kontroliranja živali. Iz opisa pa tudi ne izhajajo dejstva in okoliščine, ki bi utemeljevale nepotrebnost sterilizacije mačk z vidika 3. alineje prvega odstavka 20. člena ZZZiv. Ker sam poseg sterilizacije mačk ne predstavlja zakonskega znaka surovega ravnanja z živaljo ali pa povzročanja nepotrebnega trpljenja, posledično ni podana niti kvalificirana oblika kaznivega dejanja mučenja živali po drugem odstavku 341. člena KZ-1B.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00007318
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 270.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravno vprašanje - pravno priznana škoda - valorizacija odškodnine - valorizacija delnega plačila odškodnine
Presoja, ali je oškodovankina zunanjost po poškodbi in končanem zdravljenju ostala tako spremenjena, da jo je mogoče opredeliti kot skaženost, je prepuščena sodišču in ne izvedencu, saj gre za pravno vprašanje. Glede na ugotovitev izvedenca ortopeda, da je tožničin levi nart (le) za centimeter širši od desnega, je očitno, da gre za komaj zaznavno in ne za izstopajočo spremembo tožničine zunanjosti. Za povrh je v izvidu izvedenca ortopeda jasno navedeno, da niti tožničina osebna zdravnica že dva meseca in pol po poškodbi ni več zaznala zatrjevane otečenosti tožničinega levega stopala. Prej opisane spremembe zato tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivno ni mogoče opredeliti kot skaženost.
lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb - solastninska pravica na nepremičnini
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je (tudi) tožeča stranka imela pravico uporabe na sporni nepremičnini na dan uveljavitve ZLNDL (25. 7. 1997). Ugotovilo je, da je kot ena od soinvestitorjev po Samoupravnem sporazumu št. 2/82 o združevanju dela in sredstev za skupno izgradnjo in koriščenje radiorelejne postaje B. iz leta 1982 imela pravico uporabe predmetne nepremičnine oz. objekta B. za opravljanje svoje dejavnosti in da je le-to tudi koristila. Solastninsko pravico je pridobila v deležu, sorazmernemu njenemu vložku sredstev, to je v obsegu 1231/10000.
ZPP člen 337. ZZZDR člen 129, 129a, 132. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-4, 13, 13/1, 13/1-1.
določitev preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - preživninske zmožnosti - dodatno delo - brezposelnost preživninskega zavezanca - vrednost nepremičnin - pridobitna preživninska zmožnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - delitev skupnega premoženja bivših zakoncev - ocena denarnih potreb - otroški dodatek - dodatek za veliko družino - socialna država - sodna poravnava - pravica do socialnih prejemkov
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je prišlo do sprememb v preživninski zmožnosti obeh staršev tožnikov. Upoštevalo je, da je bila mati tožnikov ob prejšnji določitvi preživnine popolno delovno zmožna in zaposlena za polni delovni čas, sedaj pa je delovni invalid III. kategorije s skrajšanim delovnim časom na 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, okoliščino da je tožencu odpadla preživninska obveznost, ki jo je imel do ene od hčera iz prejšnje življenjske skupnosti, kot bistveno spremenjeno okoliščino pa je upoštevalo tudi toženčevo lastništvo stanovanja v D., ki pri prejšnji določitvi preživnin tožnikom ni bilo upoštevano, saj se je zanj zvedelo šele tekom tega postopka.
preživninska obveznost staršev - zvišanje preživnine - preživninske potrebe otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca
V obseg stroškov, ki jih zajema preživnina, spadajo stroški življenjskih potreb, zlasti stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 129a. člena ZZZDR). Obseg potreb, ki se upošteva, raste z višino sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje, in obratno. Preživninske zmožnosti toženca so dobre, tožnika pa sta odraščujoča fanta, ki se šolata in se ukvarjata s športom. Določitev preživnine ni matematično opravilo. Sodišče v okviru razporeditve preživninskega bremena med starša upošteva dejavnike, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave. Tako je na primer tudi dejstvo, da v obravnavanem primeru mati skoraj v celoti skrbi za varstvo in vzgojo obeh otrok. Preživninske potrebe tudi niso stalne, ampak varirajo, en mesec so take, drug mesec spet drugačne. Računski pristop, ki ga ponujata obe pravdni stranki v pritožbi, je zato napačen. Matematičen izračun višine potreb pa zgolj navidezen.
bistvena kršitev določb postopka - razpravno načelo - požig - s požigom povzročena škoda - prištevnost
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pritožbeno izpostavljene tožnikove trditve, kot neprerekane šteti za priznane. Iz siceršnjih toženkinih navedb izhaja zanikanje vseh tožnikovih trditev o nastanku zavarovalnega primera kot bodočega, negotovega in od izključne volje tožnika neodvisnega dogodka in toženkino vztrajanje pri trditvah, da je tožnik povzročil zavarovalni primer namenoma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00013188
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/1-11, 371/2.
razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - dokazni predlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena
Pritožnik nima prav, ko izpodbija pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja obravnavanega kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropskih skupnosti. Podaja svojo dokazno oceno, ki je drugačna od tiste, sprejete in utemeljene v izpodbijani sodbi. Razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov so prepričljivi in razumni. Pritožnik s ponavljanjem že ocenjevanih trditev in z nestrinjanjem z oceno, da dokazi niso materialnopravno relevantni, ne more uspeti, saj z navedbami v pritožbi ni izkazal, da bi bili dokazi uspešni, kar bi moral izkazati z določeno stopnjo verjetnosti glede na ostale, izvedene dokaze, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje gradilo zaključke o odločilnih dejstvih ter krivdi obtoženca.