nagrada in stroški izvedenca - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Vsebinsko grajanje izvedenskega mnenja (oziroma pripombe nanje), kar pravzaprav ta "pritožba" po svoji vsebini je, pa za odločanje o pravici izvedenca do nagrade in stroškov ni pravno relevantno, temveč bo lahko upoštevno kvečjemu v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja, v katerem se bodo dodatno razčistila vprašanja obravnavane dokazne teme.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00006559
ZFPPIPP člen 224, 224/2. ZPP člen 7, 7/1, 205, 205/1, 205/1-4, 214, 214/2, 286, 286/4, 454, 458, 458/1. OZ člen 419.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - stečajna masa - narava terjatve - prekinitev pravdnega postopka - spori majhne vrednosti - pritožbene novote - prenos terjatve - obvestitev dolžnika - trditveno in dokazno breme - zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - ugovor zastaranja - petletni zastaralni rok
Nad pritožnico se je 30. 8. 2017 začel postopek osebnega stečaja. To ima glede na naravo vtoževane terjatve za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Stečajni postopek je bil začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje. Ker je do prekinitve prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja, ni ovire, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - priglasitev stroškov postopka
Ob konkurenci vsebine vlog o stroških, ki jih je podala tožena stranka, prevlada kasnejša vloga, s katero je tožena stranka sodišču sporočila, da z umikom soglaša in ne priglaša stroškov.
Tožnica trditev o tem, da je lastnoročna oporoka z dne 28. 11. 2005 ponarejena, ker je naj ne bi napisala pokojna K.P., ni uspela dokazati, saj je bilo z izvedencem grafološke stroke ugotovljeno nasprotno, da je lastnoročna oporoka K.P. pristna in ni ponarejena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00008513
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 65, 65/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 1, 1/1, 1/2, 3, 3-4, 4, 4/1, 4/2, 5, 5/1, 6, 7, 7-19, 15, 15/1, 15/1-3, 15/2. OZ člen 207, 207/1, 209, 209/1.
zavajajoča poslovna praksa - zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - obstoj prekrška - zahteva za sodno varstvo - izročitev - razumen rok - načelo zakonitosti - javna obljuba nagrade
Pravna oseba mora potrošniku izročiti nagrado ali ustrezno nadomestilo v razumnem roku.
Kot razumen rok je mogoče šteti rok, ki ga je pravna oseba, ki je javno obljubljala nagrade, sama (enostransko) določila v splošnih pogojih sodelovanja v nagradni igri.
sklep o prenosu terjatve - rubež denarne terjatve - prenos terjatve v izterjavo - procesni pogoji - pravnomočnost sklepa o rubežu - dolžnikov dolžnik - poplačilo upnikove terjatve - obstoj terjatve - ustavitev izvršbe - ugovorni razlog
Sklep o prenosu terjatve v izterjavo predstavlja zgolj procesno-tehničen sklep, ob njegovi izdaji pa sodišče ne preverja obstoja in višine izterjevane terjatve.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - zavezanec za plačilo sodne takse
V predmetni zadevi ni sporno, da sta prvo toženka in drugo toženec dolžna solidarno plačati eno sodno takso za ugovor zoper sklep o začasni odredbi v višini 30,00 EUR. Sporno pa je, ali je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ko je izdalo dva plačilna naloga z različnima opravilnima številkama, od katerih se je vsak glasil na plačilo 30,00 EUR.
S tem, ko je sodišče prvo toženki in drugo tožencu izdalo vsakemu svoj plačilni nalog in pri tem navedlo, da gre za solidarno obveznost, ni kršilo določb ZST-1 in gre še vedno za eno taksno obveznost (nenazadnje je tudi referenca za plačilo na obeh plačilnih nalogih enaka).
ZZZDR člen 44, 50, 81, 81a, 81a/3, 82c. ZPP člen 154, 154/1, 413.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - ogroženo lastno preživljanje - krivdni razlog - pravdni stroški po uspehu - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Preživninski upravičenec mora najprej sam poskrbeti za svoje preživljanje oziroma izčrpati vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, preden pridobi pravico zahtevati preživljanje od razvezanega zakonca.
Za postopek odločanja o zahtevku za preživljanje zakonca veljajo pravila rednega postopka, ki stroškovno odločitev vežejo na strankin uspeh v pravdi.
Obsojenec predlaga nadomestitev kazni zapora tudi s hišnim zaporom in ne s prestajanjem zaporne kazni ob koncu tedna, kot to izhaja iz napadenega sklepa, ko sodišče prve stopnje zaključi, da tudi za to ni pogojev, saj je obsojenec brez zaposlitve.
preživnina otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - socialni prejemek
Ugotovljeni položaj, ko rezidenčni starš in otrok nimata nikakršnih lastnih sredstev ampak zgolj denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, terja drugačen pristop pri določitvi preživnine. Ta bo sodišču narekoval presojo, kolikšno preživninsko breme je drugi preživninski zavezanec, v obravnavanem primeru tožnik, v mejah ugotovljenih potreb otroka, zmožen nositi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006543
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 1013.
spori majhne vrednosti - poroštvo - poroštvena zaveza - porokova obveznost - poroštvena pogodba - oblika poroštvene izjave - zahteva pisnosti - strožja obličnost - opredelitev obveznosti
V skladu z določbo 1013. člena OZ poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Razlog za strožjo obličnost je varstvo poroka pred nepremišljenostjo. Pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena. Če obveznost ni vsebinsko identificirana (višina obveznosti, njena zapadlost, obresti idr.), poroštvena izjava ne učinkuje. Obveznost je opredeljena, če razkriva vse elemente, pomembne za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze, pri tem pa je za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali posameznik. Ko gre za posameznike (osebe, ki niso gospodarski subjekti), je zgolj navedba krovne pogodbe, za katero se daje poroštvo, ki pa je tudi sama povsem neopredeljena, premalo. Obveznost mora biti vsebinsko identificirana - če ni, (posameznikova) poroštvena izjava ne učinkuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00025032
ZKP člen 437. KZ-1 člen 341.
mučenje živali - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da poseg sterilizacije živali, v kolikor je opravljena s strani strokovno usposobljene osebe, sam po sebi ne predstavlja surovega ravnanja z živaljo ali povzročanja nepotrebnega trpljenja, saj gre v skladu z Zakonom o zaščiti živali (ZZZiv) za veljavno metodo uravnavanja in kontroliranja živali. Iz opisa pa tudi ne izhajajo dejstva in okoliščine, ki bi utemeljevale nepotrebnost sterilizacije mačk z vidika 3. alineje prvega odstavka 20. člena ZZZiv. Ker sam poseg sterilizacije mačk ne predstavlja zakonskega znaka surovega ravnanja z živaljo ali pa povzročanja nepotrebnega trpljenja, posledično ni podana niti kvalificirana oblika kaznivega dejanja mučenja živali po drugem odstavku 341. člena KZ-1B.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - protipravnost ravnanja - dejavnost garažnih hiš - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in splozkih tleh - snežne razmere - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - celovita dokazna ocena - skrbnost oškodovanca - parkiranje - pazljivost pri hoji
Sodba zaključek, da v konkretni zadevi ni šlo za neobičajne in nenavadne razmere, zaradi katerih bi bil zavarovanec toženke dolžan sprejeti ustrezne ukrepe, gradi na ugotovitvi, da so bila tla v garažni hiši mokra in zaradi umazanije, pomešane z vodo in plundro, spolzka. Pritožba, ki navedenemu zaključku nasprotuje, pa gradi na trditvah, da tla niso bila spolzka le zaradi mokrote, temveč je povečano drsnost povzročala mastnost tal, ki je tožnik pred padcem ni zaznal, je ni bil dolžan pričakovati in nanjo tudi ni bil opozorjen.
Za presojo, ali je toženkin zavarovanec ravnal s potrebno skrbnostjo, se pravi, v kolikšni meri je povprečen obiskovalec garažne hiše lahko prepoznal nevarnost padca ter v povezavi s tem, ali je kaj bil dolžan ukreniti za zagotovitev njihove varnosti, je pomembno, v kakšnih okoliščinah je prišlo do zatrjevanega padca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006658
ZZK-1 člen 80, 80/3, 80/4. ZIZ člen 270, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - predlog za izdajo začasne odredbe - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - zaznamba spora - učinki zaznambe spora - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - nenadomestljiva škoda - objektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga
Stališče sodišča prve stopnje glede učinkov zaznambe spora je materialnopravno pravilno. Sodišče prve stopnje je o tem navedlo obsežne razloge in pravilno zaključilo, da glede na 80. člen ZZK-1 zaznamba spora varuje pridobitelja pred vsemi kasnejšimi vpisi stvarnih pravic, torej tudi hipoteko. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da naj bi zaznamba spora pridobitelja varovala le pred morebitno odtujitvijo nepremičnin. Zakon namreč govori o vseh vpisih in ne le o vpisu lastninske pravice.
Res sta sicer učinka zaznambe spora pridobitve lastninske pravice in prepovedi odtujitve in obremenitve različna in je učinek začasne odredbe takojšen, medtem ko zaznamba spora za vpise ne predstavlja ovire, omejuje pa jih s pogojno veljavnostjo. Bistveno pa je, da bo v primeru, da bo tožnica, (v korist katere je vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice pri nepremičninah, glede katerih tožnica predlaga izdajo začasne odredbe) v pravdi uspela, lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora in bo zemljiško sodišče po uradni dolžnosti dovolilo izbris vseh vpisov iz tretjega oziroma četrtega odstavka 80. člena ZZK-1. Navedeno pomeni, da ni izkazana zatrjevana nevarnost, da bo v konkretnem primeru (ob zaznambi spora) uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena (predpostavka iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ).
Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da tožnica ob postavljeni trditveni podlagi ni izkazala razlogov, zakaj ji zaznamba spora ne zadošča oziroma zakaj bi ji brez predlagane začasne odredbe nastale negativne posledice (nenadomestljiva škoda) zaradi morebitnega razpolaganja (tovrstnih trditev namreč tožnica ni podala). Tudi če bi toženec nepremičnine dejansko odtujil, je tožnica z zaznambo spora za tak primer zaščitena. Neutemeljene so zato navedbe, da bi imela tožnica v primeru odtujitve zgolj obligacijsko terjatev, saj to ne drži in zato te trditve nenadomestljive škode ne utemeljujejo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00006526
OZ člen 179, 299, 299/2. URS člen 54.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost zaradi kratenja starševske pravice - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do družinskega življenja - zamudne obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo
V tožničinem primeru je šlo brez dvoma za hud poseg v njeno pravico do družinskega življenja, vendar so bile njegove posledice sorazmerno kratkotrajne. Tožničina hči je bila namreč ob odvzemu glede na svojo takratno starost (13 let) že skoraj odraslo dekle, domov pa se je vrnila po mesecu dni, tako da so tožničine duševne bolečine dokaj hitro pojenjale. Njeno trpljenje ni presegalo tistega, ki je običajno, ob celo dolgotrajnejšem preprečevanju stikov z otrokom. Iz sodne prakse je razvidno, da je bila odškodnina v prav takšni višini prisojena za večmesečno odtujevanje otrok očetu in kršitev njegove pravice do stika z njimi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00007318
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 270.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravno vprašanje - pravno priznana škoda - valorizacija odškodnine - valorizacija delnega plačila odškodnine
Presoja, ali je oškodovankina zunanjost po poškodbi in končanem zdravljenju ostala tako spremenjena, da jo je mogoče opredeliti kot skaženost, je prepuščena sodišču in ne izvedencu, saj gre za pravno vprašanje. Glede na ugotovitev izvedenca ortopeda, da je tožničin levi nart (le) za centimeter širši od desnega, je očitno, da gre za komaj zaznavno in ne za izstopajočo spremembo tožničine zunanjosti. Za povrh je v izvidu izvedenca ortopeda jasno navedeno, da niti tožničina osebna zdravnica že dva meseca in pol po poškodbi ni več zaznala zatrjevane otečenosti tožničinega levega stopala. Prej opisane spremembe zato tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivno ni mogoče opredeliti kot skaženost.
paricijski rok - glavni in podrejeni zahtevek - odločanje o stroških pravdnega postopka
Odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov ne sme biti zreducirana le na matematično operacijo, temveč je odvisna od celovite presoje. Tožeča stranka si je s primarnim in podrednim tožbenim zahtevkom, ki sta bila vsebinsko podobna, le utemeljena na drugi dejanski podlagi, prizadevala pridobiti sporne nepremičnine. Zaradi podrednega zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, se tudi vrednost spornega predmeta ni spremenila.
ugovor krajevne pristojnosti - pravnomočna obtožnica - predlog za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - detektiv - verodostojnost
Poročilo detektiva, ki ga je angažiral oškodovanec, ni listina oziroma dokaz, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti, saj detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom člena 148 ZKP.