nujna pot - pooblaščenec za prejemanje pisanj - predujem - predujem za kritje stroškov - prošnja za podaljšanje roka
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu s 147. členom ZPP ob vročitvi predloga nasprotnim udeležencem te pozvati, naj v določenem roku imenujejo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj in jim obenem sporočiti, katerega od njih bo štelo za skupnega pooblaščenca, če ga ne bodo imenovali sami. Sodišče prve stopnje tega doslej ni storilo. Ker je očitno napačno razumelo tovrstno pobudo predlagateljev, jim je v sklepu z dne 15. 3. 2017 naložilo plačilo spornega predujma, čeprav za to ni imelo opore v zakonu.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - zavezanec za plačilo sodne takse
V predmetni zadevi ni sporno, da sta prvo toženka in drugo toženec dolžna solidarno plačati eno sodno takso za ugovor zoper sklep o začasni odredbi v višini 30,00 EUR. Sporno pa je, ali je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ko je izdalo dva plačilna naloga z različnima opravilnima številkama, od katerih se je vsak glasil na plačilo 30,00 EUR.
S tem, ko je sodišče prvo toženki in drugo tožencu izdalo vsakemu svoj plačilni nalog in pri tem navedlo, da gre za solidarno obveznost, ni kršilo določb ZST-1 in gre še vedno za eno taksno obveznost (nenazadnje je tudi referenca za plačilo na obeh plačilnih nalogih enaka).
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/1, 47, 47/1. ZZZDR člen 10.a.
premoženjskopravni spor - skupno premoženje zakoncev - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - sporna vrednost predmeta
Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjsko pravni spor. Zato je zanj stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na vrednost spornega predmeta.
Tožnica trditev o tem, da je lastnoročna oporoka z dne 28. 11. 2005 ponarejena, ker je naj ne bi napisala pokojna K.P., ni uspela dokazati, saj je bilo z izvedencem grafološke stroke ugotovljeno nasprotno, da je lastnoročna oporoka K.P. pristna in ni ponarejena.
ni soprispevka oškodovanca - avtomobilsko kasko zavarovanje - kraja avtomobila
Tožnik je vozilo parkiral na dvorišče stanovanjske hiše, ga zaklenil in ključe odložil v stanovanjski hiši, ki jo je po odhodu prav tako zaklenil. S svojim ravnanjem ni povzročil ali prispeval k nastanku zavarovalnega primera.
ZST-1 člen 11, 14a, 14a/2, 35. ZDavP-2 člen 159, 160.
plačilo takse za revizijo - odlog plačila sodne takse - pravnomočnost sklepa - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - bistveno spremenjene okoliščine - ne bis in idem - nov plačilni nalog - določitev roka za plačilo takse - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - izterjava neplačane sodne takse
Po 158. členu Ustave Republike Slovenije je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Noben zakon pa ne določa, da bi se lahko v postopkih za plačilo sodnih taks zaradi okoliščin, nastalih po izdaji sodne odločbe, ki bi poslabšale premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje taksnega zavezanca, zahtevala sprememba pravnomočne odločitve. Zato vsebine sklepa o odlogu taksne obveznosti tožeče stranke s 3. 11. 2015, ne glede na navedbe pritožnice, ni več mogoče presojati.
Res je, da je bil tožeči stranki v tem postopku po izdaji odločbe o reviziji poslan nov plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek o reviziji. Vendar smisel in namen novega plačilnega naloga, izdanega na podlagi drugega odstavka 14a. člena ZST-1, ni v tem, da bi se taksnemu zavezancu omogočil vnovični preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev že odloženega plačila sodne takse. Namen novega plačilnega naloga je v tem, da se taksnega zavezanca, ki praviloma ne ve, kdaj bo izdana odločba, do katere mu je sodišče odložilo obveznost plačila takse, opozori, da je njegova taksna obveznost zapadla in da se mu za plačilo takse pusti dodatni rok. Novi plačilni nalog zato nikakor ne more pomeniti nove odločitve o dolžnosti plačila sodne takse (in posledično podelitve novega roka za vložitev predloga za taksno oprostitev).
Ker toženec po izvedbi dokaza z zaslišanjem izvedenca ni podal nikakršnih trditev, ki bi lahko vzpostavile dvom v strokovnost, celovitost, jasnost izvedenskega mnenja z ustno dopolnitvijo in tudi ni vztrajal pri postavitvi drugega izvedenca, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi v zadevi postavljalo novega izvedenca.
Toženec ni uspel dokazati, da tožnica svoje obveznosti na podlagi ustne pogodbe temelječe na ponudbi z dne 25. 11. 2014 ne bi izpolnila in da toženec naročenega ne bi prejel.
ZZZDR člen 44, 50, 81, 81a, 81a/3, 82c. ZPP člen 154, 154/1, 413.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - ogroženo lastno preživljanje - krivdni razlog - pravdni stroški po uspehu - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Preživninski upravičenec mora najprej sam poskrbeti za svoje preživljanje oziroma izčrpati vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, preden pridobi pravico zahtevati preživljanje od razvezanega zakonca.
Za postopek odločanja o zahtevku za preživljanje zakonca veljajo pravila rednega postopka, ki stroškovno odločitev vežejo na strankin uspeh v pravdi.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - zaključek zdravljenja - mnenje izvedenca - določitev socialno-varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - ustreznost namestitve
Pritožbeno sodišče sicer razume, da pritožnik ocenjuje razmere v kliniki za bolj sprejemljive kot je nastanitev v zavodu. Vendar ti razlogi ne morejo biti pravno odločilni, če je zdravljenje zaključeno. V kolikor pa se bo stanje pritožnika izboljšalo, da bo lahko zdravljenje potekalo na drug način (npr. po 80. členu ZDZdr, to je s predlaganim načrtom nadzorovane obravnave in imenovanju koordinatorja), pa bo to lahko pritožnik predlagal oziroma bo to lahko predlagal tudi zavod.
Zavod ima pogoje, ki so po zakonu potrebni; prezasedenost zavoda pa ne more biti razlog, da bi sodišče prve stopnje pustilo A. A. brez namestitve v zavodu oziroma odpustilo na dom, ker je zdravljenje zaključeno.
ZPP člen 302, 324, 324/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-1, 496, 496/1. OZ člen 619.
kršitev načela neposrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo po 496. členu ZPP - nepravilna sestava sodišča - sestavine pisno izdelane sodbe - razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku - sodba s polno obrazložitvijo - podjemna pogodba - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbeni očitek, da je bila toženi stranki kršena pravica do neposrednosti s tem, ko naj bi sodbo izdala sodnica, ki ni sodelovala na glavni obravnavi, ni utemeljen. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodbo s skrajšano obrazložitvijo izdal sodnik, ki je sodeloval na glavni obravnavi. Zato ni podana kršitev iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Institut izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo v gospodarskih sporih je namenjen pospešitvi postopka. Zgolj če stranka napove pritožbo, je postopek dvofazen, saj le v tem primeru sodišče izdela sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP. Ker je tožena stranka napovedala pritožbo, je sodišče le še izdelalo sodbo s polno obrazložitvijo. Tako sodbo je sicer izdelala sodnica, ki na glavni obravnavi ni bila navzoča, in sicer zaradi odhoda sodnika na drug oddelek. Sodišče je na sodbo s skrajšano obrazložitvijo vezano, kar pomeni, da z izdelavo sodbe s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP odločitve ne more spreminjati. Z izrekom se torej določi vsebina sodbe, obrazložitev pa služi le še kontroli odločitve. V situacijah, kakršna je obravnavana, ko sodišče prve stopnje izda sodbo po sodniku, ki je sodeloval na glavni obravnavi, sodbo s polno obrazložitvijo pa izdela drug sodnik, je lahko podana kvečjemu kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 302. členom ZPP.
preživnina otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - socialni prejemek
Ugotovljeni položaj, ko rezidenčni starš in otrok nimata nikakršnih lastnih sredstev ampak zgolj denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, terja drugačen pristop pri določitvi preživnine. Ta bo sodišču narekoval presojo, kolikšno preživninsko breme je drugi preživninski zavezanec, v obravnavanem primeru tožnik, v mejah ugotovljenih potreb otroka, zmožen nositi.
sprememba otrokovega osebnega imena - sprememba priimka mladoletne osebe - pristojnost sodišča - nadomestitev soglasja starša - pogoji za spremembo - utemeljen razlog - otrokova korist - zaslišanje otroka - življenjske potrebe otroka - izrek sklepa
Razlogi praktične narave narekujejo, da je v korist mladoletnega otroka, da se k očetovemu priimku, ki ga je nosil doslej, doda še maminega, ki ji je deček zaupan v vzgojo in varstvo ter pri njej živi. Sprememba bo olajšala težave pri prehodu državne meje, težave z urejanjem zadev v ustanovah (kar oboje je povezano z otrokovo identifikacijo z mamo, ki se piše drugače) ter težave s povezanostjo z mamino širšo družino, v kateri deček biva in kjer imajo vsi, razen dečka, tak priimek.
Pri globalni cesiji (odstop vseh obstoječih in bodočih terjatev) gre predvsem za odstop bodočih terjatev zato je jasno, da je le-ta večinoma anticipirana (vnaprejšnja) cesija, ki pridobi pravne učinke z nastankom konkretnih terjatev. Terjatve, ki obstajajo že v času sklepanja fiduciarnega dogovora, morajo biti določene že takrat, za bodoče terjatve pa je dovolj, če so določene ob njihovem nastanku oz. prehodu na fiduciarja. Ob sklepanju anticipirane cesije pa zadostuje njihova določljivost.
Plaščna cesija je po pravni naravi predpogodba o odstopanju posamičnih terjatev, ko te nastanejo. Pri plaščni cesiji se fiduciant zaveže pošiljati fiduciarju sezname terjatev do dolžnikov, in sicer najmanj do višine zavarovanega kredita. Šele s pošiljatvijo seznama te terjatve preidejo na fiduciarja. Fiduciant se s plaščno cesijo v bistvu zaveže prenesti na fiduciarja terjatve, ko bodo te nastale. Glede na to gre pri plaščni cesiji zmeraj za prenos obstoječih terjatev.
Tudi pri vnaprejšnji cesiji bodočih terjatev sicer učinki nastopijo šele z nastankom terjatev in s tem trenutkom preidejo na cesionarja. Vendar pa se ta prenos zgodi bistveno drugače, kot pri plaščni cesiji. Ni namreč potreben dodatni prenosni akt cesije, kar pa je za pravne učinke plaščne cesije vselej pogoj.
"Če je anticipirana fiduciarna cesija sklenjena izven obdobja izpodbijanja (269. člen ZFPPIPP na splošno opredeljuje obdobje izpodbijanja) in čeprav posamične terjatve nastajajo v obdobju izpodbijanja ter na podlagi anticipirane cesije (v obdobju izpodbijanja) prehajajo v premoženje fiduciarja, je ločitvena pravica veljavno nastala in ne gre za izpodbojno pravno dejanje stečajnega dolžnika. Učinki anticipirane cesije (in s tem ustanovitev zavarovanja za fiduciarja) nastopijo z nastankom terjatve samodejno, zato stečajni dolžnik ne opravi nobenega (dodatnega) pravnega dejanja, ko terjatev nastane (glej 271. člen ZFPPIPP)."
bistvena kršitev določb postopka - razpravno načelo - požig - s požigom povzročena škoda - prištevnost
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pritožbeno izpostavljene tožnikove trditve, kot neprerekane šteti za priznane. Iz siceršnjih toženkinih navedb izhaja zanikanje vseh tožnikovih trditev o nastanku zavarovalnega primera kot bodočega, negotovega in od izključne volje tožnika neodvisnega dogodka in toženkino vztrajanje pri trditvah, da je tožnik povzročil zavarovalni primer namenoma.
Za oprostitev plačila svojih stroškov postopka mora tožnica zaprositi za brezplačno pravno pomoč, o čemer odloča pristojni organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča, na katerega območju ima tožnica prebivališče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00007318
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 270.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravno vprašanje - pravno priznana škoda - valorizacija odškodnine - valorizacija delnega plačila odškodnine
Presoja, ali je oškodovankina zunanjost po poškodbi in končanem zdravljenju ostala tako spremenjena, da jo je mogoče opredeliti kot skaženost, je prepuščena sodišču in ne izvedencu, saj gre za pravno vprašanje. Glede na ugotovitev izvedenca ortopeda, da je tožničin levi nart (le) za centimeter širši od desnega, je očitno, da gre za komaj zaznavno in ne za izstopajočo spremembo tožničine zunanjosti. Za povrh je v izvidu izvedenca ortopeda jasno navedeno, da niti tožničina osebna zdravnica že dva meseca in pol po poškodbi ni več zaznala zatrjevane otečenosti tožničinega levega stopala. Prej opisane spremembe zato tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivno ni mogoče opredeliti kot skaženost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00013188
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/1-11, 371/2.
razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - dokazni predlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena
Pritožnik nima prav, ko izpodbija pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja obravnavanega kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropskih skupnosti. Podaja svojo dokazno oceno, ki je drugačna od tiste, sprejete in utemeljene v izpodbijani sodbi. Razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov so prepričljivi in razumni. Pritožnik s ponavljanjem že ocenjevanih trditev in z nestrinjanjem z oceno, da dokazi niso materialnopravno relevantni, ne more uspeti, saj z navedbami v pritožbi ni izkazal, da bi bili dokazi uspešni, kar bi moral izkazati z določeno stopnjo verjetnosti glede na ostale, izvedene dokaze, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje gradilo zaključke o odločilnih dejstvih ter krivdi obtoženca.
ugovor krajevne pristojnosti - pravnomočna obtožnica - predlog za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - detektiv - verodostojnost
Poročilo detektiva, ki ga je angažiral oškodovanec, ni listina oziroma dokaz, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti, saj detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom člena 148 ZKP.