razlastitev – odškodnina – enakovredno nadomestno zemljišče – nadomestilo v naravi
Lastniku razlaščene nepremičnine pripada ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Če si razlaščenec želi pridobiti nadomestno nepremičnino v bližini L., odvzete nepremičnine pa so v k. o. A, bo treba pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ugotoviti, ali obstaja nadomestna nepremičnina enake vrednosti v bližini L., kjer pritožnik živi. Če le-teh ni, pa bo treba določiti odškodnino.
postopek za delitev solastnine – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – parcelacija – sprememba predloga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bodo med predlagateljico in nasprotno udeleženko, poleg nepremičnine parc. št. 5 k. o. X, katere zemljiškoknjižni solastnici sta predlagateljica do 16/100, nasprotna udeleženka pa do 84/100, predmet delitve tudi parcele oz. deli parcel 1, 2, 3, 4, vse k. o. X, po katerih bo odmerjena nova gradbena parcela, ki bo predstavljala nujno potrebni prostor za funkcioniranje stavbe na parc. št. 5, k. o. X. Pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 11. 2010 določa obseg te parcele in postopek za njeno vzpostavitev, pri čemer bo na novo nastali gradbeni parceli prav tako vzpostavljena solastnina, in sicer predlagateljice do 16/100, nasprotne udeleženke pa do 84/100. S tem so izpolnjene predpostavke za prekinitev postopka in napotitev predlagateljice na postopek parcelacije v ustreznem upravnem postopku, saj bo le na ta način mogoče ugotoviti točen obseg predmeta delitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0053105
ZPP člen 309a, 339, 339/1. OZ člen 619.
podjemna pogodba – ponudba v poravnalnem postopku – nedopusten dokaz – izločitev dokazov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – projektna dokumentacija – vrednost del
Sodišče prve stopnje bi moralo elektronsko sporočilo tožene stranke, ki se nanaša na poravnalno ponudbo tožniku, izločiti iz dokazov. Te listine sodišče prve stopnje ne bi smelo sprejeti v dokazni sklep in upoštevati pri dokazni oceni, vendar ta kršitev sama po sebi še ne pomeni, da je zato sodba nezakonita in nepravilna. Prepričljiva dokazna ocena prvega sodišča temelji na drugih dokazih, listinah, izvedenskem mnenju in zaslišanju tožnika in prič, zato navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, ker bi bila ugotovitev dejanskega stanja in odločitev tudi brez izvedbe nedopustnega dokaza, enaka.
Če dogovorjena izpolnitev pomeni celoto, delna izpolnitev ne odgovarja namenu pogodbenih strank in se šteje za neizpolnitev. Posledica je, da je druga stranka prosta svoje obveznosti, če to ustrezno izjavi.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053110
ZVetl člen 1, 7, 20, 21, 23, 26, 26/3, 28, 30. ZNP člen 35, 37. ZPP člen 2.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pripadajoče zemljišče za stanovanjsko sosesko – ID znak stavbe – obvestilo o postopku in izjava udeležencev – pripravljalna opravila sodišča – postavitev izvedenca – stroški nepravdnega postopka
Ob procesni situaciji in predlogu predlagajoče stranke, ko etažni lastniki drugih stavb niso udeleženci v postopku, sodišče ne more brez ustreznih strank določiti pripadajočih zemljišč za stanovanjsko sosesko. Zato se je pravilno odločilo za ožjo obravnavo oziroma za določitev le po 7. členu ZVEtL. S tem res ni izčrpana možnost etažnih lastnikov po 30. členu ZVEtL (za ugotavljanje pripadajočih zemljišč za stanovanjsko sosesko), vendar v taki procesni situaciji sodišče prve stopnje tudi ni moglo ravnati drugače.
Sodišče prve stopnje je o tožnikovem prvem predlogu za taksno oprostitev odločilo s sklepom z dne 18. 4. 2012, s katerim ga je plačila sodnih taks v celoti oprostilo. Brez podlage je torej pritožbeno prepričanje, da naj bi izdani sklep o taksni oprostitvi veljal le za postopek na prvi stopnji, ne pa tudi za postopek s pritožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053112
OZ člen 131, 190, 198. SZ-1 člen 111. SPZ člen 39.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – neupravičena pridobitev – uporabnina – prikrajšanje – aktivna legitimacija za vložitev tožbe na izpraznitev in izročitev nepremičnine
Tožnik, ki ni izkazal, da je lastnik stanovanja (niti ni izkazal kakšnega drugega pravnega naslova za njegovo uporabo), zaradi uporabe stanovanja s strani toženk ne more biti prikrajšan.
objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – padec po stopnicah – tekoče stopnice – trditveno in dokazno breme – vzrok padca – trditvena podlaga tožbe – izvedenec
Višina posameznih stopnic pri tekočih stopnicah je vselej različna, zato dejstvo, da konkretnega dne, ko je prišlo do škodnega dogodka, niso delovale in so bile v mirujočem stanju, nima pomena za ugotavljanje obstoja protipravnosti trgovskega centra. Ta ni bil dolžan postaviti ne opozorilne table niti ni bil dolžan fizično preprečiti dostopa do stopnic. Tožnikov spotik je treba pripisati naključju, ki se je primerilo tožniku, zato za škodo, ki je nastala znotraj njegove sfere, odgovarja sam.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe – insolventnost – nevarnost zaradi skrivanja, odtujevanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem
Trditve, da je tožena stranka insolventna, da njeno nepremično premoženje ne predstavlja ustreznega premoženja za poplačilo terjatev upnikov in da tudi ne pridobiva več zadosti denarnih sredstev za plačilo njenih dospelih obveznosti do upnikov, so odločilne za presojo pogojev insolventnosti dolžnika, ne pa za presojo subjektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
ZST. ZST-1A člen 42. ZST-1B člen 26. ZST-1 člen 37, 39.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravica do pritožbe - veljavnost zakona - prehodne določbe - splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo
Postopek se je začel leta 2007, zato je treba upoštevati ZST.
Mokra tla predstavljajo običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega človeka ni treba opominjati s tablo z napisom 'pazi, drsi'. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako ne predstavlja protipravnega ravnanja.
Dovolj varna tla ne terjajo kakšne dodatne protizdrsne zaščite.
Tožnica je prepričljivo izpovedala, da pri hoji po hodniku „sploh“ ni bila pozorna na tla. Sklicevanje na to, da naj bi bila, ker ni poskrbel za namestitev opozorilnih tabel („spolzka tla“), podana krivdna odgovornost njenega delodajalca, zato ni prepričljivo. Namen omenjenih tabel je opozoriti na vlažna tla oziroma preprečiti, da bi te pomenile „presenečenje“, za kar pa v obravnavanem primeru ni moglo iti. Zato ta domnevna opustitev ne more biti razlog za obstoj odgovornosti tožničinega delodajalca.
Predlagateljica je sodni postopek sprožila na osnovi poziva OGU, da sproži sodni postopek ureditve meje. Že ta poziv pomeni, da meja med navedenima parcelama še ni določena oziroma je sporna. Edina možnost za določitev in končno ureditev meje je torej sodna pot, zaradi česar sodišče predloga za sodno določitev meje ne more zavrniti, temveč je dolžno mejo urediti po kriterijih, določenih v 77. členu SPZ.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077469
URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
sodni penali – določitev sodnih penalov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku
ZIZ ne vsebuje podrobnejših določb o dejanjih v postopku odločanja o predlogu stranke za določitev sodnih penalov, torej tudi ne o tem, ali se vloga in katera vroči nasprotni stranki v opredelitev. Zato je treba upoštevati bistvo ustavno zavarovane pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve, kar izhaja iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084026
URS člen 22. EKČP člen 6, 6/1. ZPP člen 12, 285, 286.
materialno procesno vodstvo – prava neuka stranka – enako varstvo pravic – enakost orožij – trditveno in dokazno breme – posojilna pogodba – zmota o osebi
V okvir uresničevanja načela pomoči prava neuki stranki spada tudi dolžnost sodišča, da stranko seznani s pravilom o povezavi trditvenega in dokaznega bremena.
Sodišče mora razjasniti, ali je stranka na določen dokazni predlog ali substanciranost dokaznega predloga pozabila, ali je to posledica njene zmotne pravne kvalifikacije oziroma zmotne presoje dejstev, ali pa plod zavestne odločitve.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – trditveno in dokazno breme – blokada transakcijskega računa – trditveno breme glede nezmožnosti unovčenja premoženja – dopolnitev vloge
Tožena stranka trditvenemu in dokaznemu bremenu glede dokazovanja okoliščin za (delno) oprostitev plačila sodnih taks ni zadostila. Zaradi pomanjkljivih navedb o okoliščinah, ki so lahko podlaga za oprostitev, predlog ni bil nepopoln in je sodišče ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053083
OZ člen 158, 158/2, 171.
odškodninska odgovornost imetnika živali – ugriz psa – dolžno nadzorstvo – deljena odgovornost – soprispevek – prispevek oškodovanca k nastanku škode – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Ugotovitve sodbe ne dajejo podlage za sklep, da je tožnica s tem, ker ni imela psa ob sebi na povodcu, prispevala k nastanku škode. Tožnica svojega psa ni le "imela na očeh", ampak je bil tudi privezan, tako da ni mogel uiti in ni nikogar ogrožal. Lajanje samo po sebi ni bilo taka okoliščina, ki bi narekovala večjo tožničino pazljivost oziroma bolj aktivno ravnanje. Poleg tega je tožnica lastnico ovčarja opozorila na svojega psa. Argument sodbe, da bi bila toženkina zavarovanka morala svojemu psu nadeti nagobčnik, je postranskega pomena in sam po sebi ni vplival na zaključek o neobstoju deljene odgovornosti.