ZP-1 člen 26, 26/4, 202d, 202d/5, 205, 207, 207/4.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prejšnje življenje storilca - prej storjeni prekrški - obdobje treh let - izbris kazenskih točk
S tem, ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na preteklo življenje storilca in pri tem upoštevalo kazenske točke in sodbo, ki je bila izbrisana iz skupne evidence kazenskih točk 15. 10. 2015, to je po preteku dveh let od pravnomočnosti in pred izdajo izpodbijanega sklepa, ki je bil izdan 18. 11. 2015, prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka o prekršku. Ta sodba o prekršku je sicer res bila izbrisana iz skupne evidence kazenskih točk, ne pa tudi iz evidence pravnomočnih odločb sodišč.
Pri določitvi pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, sodišče druge stopnje opravi objektivizacijo s strani sodišča prve stopnje prisojenE odškodnino in jo s tem primerja z odškodninami že prisojenimi v podobnih primerih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055463
OZ člen 83. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZJN-2 člen 7, 8, 9.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – omejen pritožbeni preizkus – dejansko stanje – javna naročila – izbira ponudnika
Pravo javnih naročil se nanaša na stipulacijsko fazo, vendar ko se pogodbeno razmerje z (dokončno) izbranim ponudnikom enkrat vzpostavi, gre za običajno civilnopravno pogodbeno razmerje (in spore iz le-tega).
Iz opisa storilčevega ravnanja, ki je povzet v izrek izpodbijane sodbe, izhaja, da naj bi storilec po prihodu domov svojo zunajzakonsko partnerko - oškodovanko pričel poniževati s konkretnimi izrazi (prostitutka, cipa, da se goni), v nadaljevanju pa v ležečo oškodovanko vrgel predmet in jo ponovno poniževal z izrazi (kurba), ob takem ravnanju storilca pa je posledično kot izvršitvena oblika zapisan v izreku oškodovankin občutek užaljenosti. Takšnemu opisu, ki se posledično sicer zaključi z zapisom izvršitvene oblike o oškodovankini užaljenosti, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni oporekati pomanjkljive konkretizacije, saj zgolj zapis o oškodovankini užaljenosti (ne pa prizadetosti oziroma ponižanosti) ob predhodnem dvakratnem opisu (domnevno!) storilčevega načina poniževanja oškodovanke nikakor ne more pomeniti odsotnost potrebne izvršitvene oblike v samem opisu, ki ne bi zadostila zakonskim znakom prekrška.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 267, 268, 268/1.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Sodišče nima ne podlage ne pravice, da pravico do pritožbe podeli še kakšni drugi osebi, ki ji zakon te pravice ne daje. To pa po oceni višjega sodišča še ne pomeni, da bi bil tak položaj neustaven v smislu kršitve 25. člena Ustave Republike Slovenije.
zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – poplačilo upnikov – posebna pravila za prednostne terjatve – terjatve na podlagi zakonite preživnine – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj pa je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja potrebno zavreči. Dolžnikova plača je obremenjena s preživninsko obveznostjo, ki kot taka še vedno obstoji in je veljavna, zato dolžniku ne bi bil izplačan višji del plače, kot to izhaja že iz v spis predloženih plačilnih listin. Ker gre pri terjatvi preživnine za terjatev, na katero postopek osebnega stečaja sploh ne vpliva in je za njeno uveljavitev po drugem odstavku citiranega člena dopustna neposredna izvršba kljub stečajnemu postopku, je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v tem postopku ne bo uresničen osnovni namen stečajnega postopka, to je poplačilo dolžnikovih upnikov. Pravilno sicer pritožnik navaja, da bo (najmanj) zaradi poteka časa preživninska obveznost, ki sedaj znaša 700,00 EUR mesečno, prenehala, vendar bo to pomembno šele takrat, ko bo do tega dejansko prišlo.
Sodna praksa določbo 1. točke 399. člena ZFPPIPP razlaga tako, da med kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu ne sodijo samo tista kazniva dejanja, ki so izrecno uvrščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec v ti poglavji sicer ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo.
ZFPPIPP člen 8, 51, 132, 132/3, 132/3-4. ZIZ člen 263, 263/2, 264, 264/2.
tožba na ugotovitev obstoja ločitvene pravice – začetek stečajnega postopka – ločitvena pravica, pridobljena pred začetkom stečajnega postopka – predhodna odredba – ukrep zavarovanja – prepoved retroaktivnosti – pogoji za dovolitev izvršbe – odločba Ustavnega sodišča
Ločitvene pravice pridobljene na podlagi predhodne odredbe, izdane pred začetkom stečajnega postopka, po začetku stečajnega postopka ni več mogoče uveljavljati.
potek glavne obravnave - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi
Sodišče mora vsebinsko obravnavati ali je stranka iz upravičenih razlogov izkazala izostanek iz pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo.
osebni stečaj – predlog za začetek stečajnega postopka – namen postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti – dolžina preizkusne dobe
Predlog za začetek osebnega stečaja je dolžnica podala sama, zato ne more kriviti sodišča prve stopnje, zakaj je njenemu predlogu ugodilo. Odločitve vsakogar v življenju imajo posledice, ki jih pogosto ni mogoče odpraviti zgolj z izjavo. Res se je postopek osebnega stečaja začel na njen predlog, vendar pa se sedaj nikakor ne vodi v njeno korist, temveč v korist upnikov, zato je neutemeljeno zatrjevanje, da naj bi jo sodišče "potunkalo".
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da je sklep o začetku postopka odpusta obveznosti (ne iz razlogov na strani dolžnice) izdalo šele eno leto po podaji predloga in zato določiti krajše preizkusno obdobje.
sklep o potrditvi prisilne poravnave – vpis in vplačilo novih deležev – pravni interes za pritožbo – procesna legitimacija
Dolžnik je svoj interes dosegel z izdajo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, pri čemer razlogi za potrditev prisilne poravnave niso pomembni, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.
Čim je procesna legitimacija R. prenehala, nima več položaja upnika, s tem pa nima več pravice do pritožbe zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave.
ZFPPIPP ne omejuje ponudbe za zmanjšanje plačila, zato tak predlog ne more biti nezakonit. Na upnikih pa je odločitev, ali bodo tako ponudbo sprejeli.
Zakon predvideva oziroma zasleduje sočasnost objave tako sklepa o potrditvi prisilne poravnave kot poročil in seznama ugotovljenih terjatev.
Objava teh poročil ni namenjena odločanju oseb, ki sodelujejo v postopku prisilne poravnave, kako je smotrno ravnati, temveč je namenjena preveritvi pravilnosti upoštevanja oddanih glasov in upoštevanja vplačanih novih osnovnih vložkov (stvarnih in denarnih) in jasnosti novih razmerij med (novimi) družbeniki, kar je pomembno v okviru presojanja, ali je pravilno razsojeno glede potrditve prisilne poravnave.
V fazi potrjevanja prisilne poravnave ugovora o obstoju navedene terjatve ni več mogoče uveljavljati.
Poročilo o vpisu in vplačilu novih osnovnih vložkov ni odločitev, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati s pritožbo, temveč se v obravnavanem primeru lahko presoja le pravilnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
stečajna masa – posebna in splošna stečajna masa – upravljanje stečajne mase – stroški v zvezi z upravljanjem stečajne mase – najemnine – razmejitev med uporabo ZFPPIPP in ZPPSL
Čeprav ZFPPIPP najemnin, pridobljenih z oddajanjem posebne stečajne mase, v 6. točki četrtega odstavka 226. člena, ne navaja izrecno, ni dvoma, da jih je mogoče uvrstiti med tiste stroške, ki so nastali v zvezi z upravljanjem posebne stečajne mase, saj je pogoj za ohranitev premoženja njegovo skladiščenje. Ti stroški ne predstavljajo stroškov splošne stečajne mase, saj niso nastali v zvezi z njo, pač pa so bili potrebni za ohranitev posebne stečajne mase oziroma njeno skladiščenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0086177
URS člen 29, 29-2, 29-3. KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-4, 257, 257/1, 261, 261/3. ZKP člen 17, 18, 372, 372-5, 442, 442/1, 445.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva – kaznivo dejanje jemanja podkupnine – kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja – specialno kaznivo dejanje – eno kaznivo dejanje – odnos specialnosti – uradna oseba – skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem – pravna jamstva v kazenskem postopku – pravica do sojenja v navzočnosti – nenavzočnost obdolženca na glavni obravnavi – pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločba o kazenski sankciji – obteževalne okoliščine – zakonski znak kaznivega dejanja – direktni naklep – obvestilo o seji pritožbenega senata
Primerjava zakonskih opisov kaznivih dejanj iz 261. in 257. člena KZ-1 pokaže, da sta obe kaznivi dejanji umeščeni v poglavje kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, da gre pri obeh kaznivih dejanjih za enak objekt kazenskopravnega varstva, da iz opisa kaznivega dejanja jemanja podkupnine po tretjem odstavku 261. člena KZ-1 izhajajo tudi vsi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1, le da je v določbi tretjega odstavka 261. člena KZ-1 dodan še zakonski znak sprejema nagrade – podkupnine, kar označuje to kaznivo dejanje kot specialno v primerjavi in razmerju do splošnejše določbe prvega odstavka 257. člena KZ-1. Ker specialna določba izključuje splošno, je potrebno uporabiti specialno zakonsko določbo, torej določbo tretjega odstavka 261. člena KZ-1.
Upoštevaje zakonsko opredelitev uradne osebe v določbi četrtega odstavka 99. člena KZ-1, odločbo ministra za notranje zadeve (A 66), zakonske podlage, na kateri je bila navedena odločba izdana (določbe 193., 194., 204., 205., 207. in 208. člena ZVCP), določbe podzakonskega akta – Pravilnika o tehničnih pregledih motornih vozil, je obdolženi imel lastnost uradne osebe, ki jo je črpal iz vsebine posebej danega pooblastila pravni osebi B., v kateri je ta opravljal delo kontrolorja tehničnih pregledov, ter je zato tudi opravljanje dela v takem svojstvu potrebno povezati z njegovim položajem in pooblastili, ki jih je imel, torej da je opravljal uradna dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0063254
OZ člen 1, 1/2, 341, 364. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32, 32/1, 32/3.
mednarodni cestni prevoz blaga - prevozna pogodba - prevoznina - Konvencija CMR - zastaranje terjatev - podpis izpiska odprtih postavk - odpoved zastaranju - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pravna narava roka - zastaralni rok - prenehanje pravice do vložitve tožbe - prekluzivni rok
V predmetni zadevi med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka dalj časa opravljala mednarodne prevoze za toženo stranko, da so bili vsi prevozi opravljeni in da tožena stranka vtoževanih računov ni plačala. Prav tako ni bilo sporno, da je zakoniti zastopnik tožene stranke tožeči stranki dne 19. 12. 2012 in 3. 4. 2013 podpisal izpisek odprtih postavk (IOP), na katerem so bile vse vtoževane obveznosti. Takšno dejansko stanje pa glede do trenutka podpisa IOP še nezastaranih obveznosti v celoti ustreza pripoznavi dolga, oziroma glede do trenutka podpisa IOP že zastaranih obveznosti odpovedi zastaranju.
Za prekluzivne roke je značilno, da pravica preneha ipso iure, pri zastaralnih rokih pa sama pravica materialnega prava ne preneha, preneha le pravica do sodnega varstva te pravice. Prav slednje pa določa 32. člen Konvencije CMR, saj predpisuje, da s potekom zastaralnega roka preneha pravica do vložitve tožbe.
pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse – ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravnomočnost – res iudicata – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – zavrženje predloga – spremenjene okoliščine– nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Pravnomočna odločitev o zadevi veže tako stranke kot sodišče in prepoveduje ponovno sojenje v isti stvari, kar velja tudi v taksnih zadevah.
Toženka v pritožbi vztraja le še pri plačilu stroškov za fotokopiranje, „printanje“ (pravilno: tiskanje) in nakup kuvert, češ da je sodišču predložila „3 kg papirja“. Tudi za pritožbo je potrebovala kar deset tiskanih strani. Takšno toženkino ravnanje za učinkovito obrambo njenih pravic v postopku ni bilo potrebno, ampak, nasprotno, meji na zlorabo procesnih pravic. Znesek stroškov za fotokopije in poštnino, kot ga je odmerilo sodišče prve stopnje, je zato po presoji pritožbenega sodišča povsem ustrezen.
Svoje pomisleke o domnevni pristranskosti sodnice bi morala toženka uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Po drugem odstavku 72. člena ZPP bi lahko zahtevala izločitev sodnice najpozneje do konca glavne obravnave, vendar tega ni storila.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014990
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/1, 153/3, 179, 179/1, 179/2, 299. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - krivdna odškodninska odgovornost - višina odškodnine
Tožnik se je poškodoval na delu pri prvotoženi stranki, ko je želel pri varjenju plošč iz čepečega položaja premakniti v desno ročno dvigalko (težko od 15-20 kg), s pomočjo katere je spodnjo kovinsko ploščo dvigoval na takšno višino, da je sodelavec lahko plošči zvaril skupaj. Takrat pa je začutil močno bolečino v levem kolenu. Opravljanje dela na način, kot je bilo kritičnega dne, torej dolgotrajno 10-urno delo, ko je moral biti tožnik velikokrat po 5-10 minut v položaju, ki obremenjuje sklepe, pomeni delo, zaradi katerega je podana nevarnost za nastanek poškodbe kolenskih struktur. Zaradi narave takšnega dela gre za objektivno nevarno dejavnost, za katero tožena stranka odgovarja po načelu objektivne odškodninske odgovornosti. Prvotožena stranka dela ni organizirala tako, da bi tožniku zagotovila pogoje za varno opravljanje dela, ki je bilo izredno in netipično. Do poškodbe namreč ne bi prišlo, če tožnik ne bi klečal oziroma čepel in s tem prekomerno obremenjeval kolena. Zato je podana tudi krivdna odgovornost prvotožene stranke.
ZPP člen 11, 11/1, 451, 452, 453, 454, 454/2. OZ člen 3, 6, 6/2, 12.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič – pravočasnost trditev – pavšalne trditve – vročanje tretje (nedovoljene) pripravljalne vloge – načelo ekonomičnosti – gospodarske pogodbe – poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama – prosto urejanje obligacijskih razmerij – skrbnost dobrega strokovnjaka – ni dogovora o DDV – DDV je vključen v ceno
Smiselni pritožbeni očitki, da tožena stranka ni bila ustrezno poučena o uporabi 454. člena ZPP in slednji zato ne more veljati, niso utemeljeni. Takšna ugotovitev še posebej velja ob dejstvu, da je bila tožena stranka ves čas postopka zastopana s strani odvetnika, ki je posebna postopkovna pravila, ki veljajo v sporih majhne vrednosti, nedvomno poznal.
12. člen OZ določa, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov, za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov, upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Navedeno se uporabi v primerih, ko je med strankama nekaj pomanjkljivo ali nejasno dogovorjeno. Prvenstveno še vedno velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij udeležencev.
Naročilnice so predstavljale ponudbo, ki jo je tožeča stranka sprejela. S tem je sprejela tudi ceno. Ker o DDV-ju ni bilo govora (tožeča stranka pa ni zatrjevala, da je o tem obstajal kakršenkoli dogovor), je potrebno šteti, da je slednji v to ceno vključen.