predlog za izdajo ureditvene začasne odredbe zaradi začasne ureditve svojega preživljanja - začasna ureditev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - stiki med očetom in otrokom - določitev stikov med počitnicami - korist mladoletnega otroka - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov
Predlagatelj utemeljeno opozarja na neustreznost ureditve glede predaje mlajšega sina A., kadar se ta ob sobotah na dom matere vrača sam, medtem ko sin B. še eno noč ostane pri očetu.
Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje prejelo že po izteku sklopa poletnih počitnic, kot ga je za leto 2021 uredilo sodišče prve stopnje, in za spremembo konkretne odločitve predlagatelj nima več pravnega interesa. Ker pa je ta ob vložitvi pritožbe še obstajal, je pritožbeno sodišče naredilo tudi njen vsebinski preizkus.
Ureditev, s katero je sodišče otrokoma (starima dve in pet let) omogočilo kar 25 zaporednih dni počitnic na morju, od tega 10 dni z očetom in 15 dni z materjo (vse v sklopih po 5 dni), je v skladu z uvodnim predlogom, ki ga je glede preživljanja poletnih počitnic na naroku predstavil sam predlagatelj in s katerim se je strinjala tudi sodna izvedenka, upošteva starost otrok in omogoča ohranitev čustvene vezi med očetom in sinovoma, občutek medsebojne pripadnosti in povezanosti.
Namen začasne odredbe ni v ureditvi optimalnega načina stikov, temveč v preprečitvi ogroženosti otrok, čemur pa je bilo z ureditvijo stikov, kot jo je sprejelo sodišče z izpodbijano odločbo, nedvomno zadoščeno.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev s fikcijo - dejansko bivališče - prijava spremembe naslova prebivališča
Vročitev s fikcijo je mogoče sprejeti kot pravilno zgolj, če je opravljena na naslovu dejanskega prebivališča. To je podarilo že Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009, ki je pojasnilo, da so vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja), kar pa ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivališče. Če se vzpostavi fikcija vročitve na formalno prijavljenem prebivališču, čeprav naslovnik tam dejansko ne biva, ni realno pričakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem pravočasno seznanil in da bo dejansko lahko izkoristil pravico do izjave v postopku. Vrhovno sodišče RS pa je v sklepu II Ips 88/2019 z dne 23. 1. 2020 izrecno poudarilo, da opustitev upravnopravne dolžnosti prijave (spremembe) prebivališča ne sme biti razlog, da se stranki odvzame pravica do izjave oziroma možnosti obrambe in mora imeti stranka možnost, da dokaže, da na naslovu, kjer se ji je vročala sodna pošiljka, v tistem času ni stanovala.
V odškodninskih sporih je vprašanje obstoja kaznivega dejanja predhodno vprašanje, če je od tega odvisna dolžina zastaralnega roka. V našem procesnem pravu velja sicer kombiniran sistem reševanja predhodnih vprašanj. Če o predhodnem vprašanju še ni bilo odločeno pred pristojnim sodiščem ali drugim pristojnim organom, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno (prvi odstavek 13. člena ZPP). Vendar zaradi varovanja domneve nedolžnosti (27. člen Ustave RS) o kaznivem dejanju kot o predhodnem vprašanju v pravdi ni dopustno odločati, razen če kazenski pregon sploh ni več mogoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00072973
OZ člen 9. SZ-1 člen 25, 49, 53, 60.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - plačilo stroškov upravljanja - obratovalni stroški - stroški vzdrževanja - večstanovanjska stavba - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe
Tožeča stranka je bila kot upravnik te večstanovanjske stavbe določena na podlagi Pogodbe, ki je bila podpisana med tožečo stranko kot upravnikom in etažnimi lastniki, ki imajo skupaj 55,4464 % solastniški delež.
Tako da sklenjena Pogodba pa učinkuje tudi proti etažnim lastnikom, ki so glasovali proti imenovanju pooblaščencev za sklenitev in proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
OZ člen 190, 198. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 67, 67/1.
uporabnina - uporabnina solastne stvari - neupravičena obogatitev - zahteva za dopustitev uporabe - nemožnost uporabe - trditvena podlaga - nesklepčnost tožbenega zahtevka - nedovoljena pritožbena novota
V primeru, ko solastno stvar uporablja le eden (ali nekaj) solastnikov, mora tisti, ki stvari ne uporablja, od drugega solastnika prvenstveno zahtevati dopustitev souporabe. Med solastniki je primarno predvidena souporaba; šele, če je izključno posedujoči solastnik drugemu solastniku ne omogoči ali če souporaba iz kakršnega koli razloga ni možna, pride v poštev zahtevek za plačilo uporabnine iz naslova neupravičene obogatitve. Predloga za plačilo uporabnine oziroma za delitev solastnine ni mogoče šteti za zahtevo za souporabo, ker sta uporaba in delitev dve različni upravičenji solastnika.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo ugotoviti, ali je med strankami izkazana nemožnost souporabe; to bi sodišče bilo dolžno ugotavljati, če bi tožnik v zvezi s tem podal ustrezne konkretizirane trditve, pa jih ni.
dejansko stanje - strokovna ocena - obličnost pogodbe
Pritožba nima prav, da bi sodišče prve stopnje prepričljive zaključke ali sta pravdni stranki sklenili le prodajno pogodbo ali prodajno in podjemno pogodbo, lahko naredilo le, če bi stranki sklenili pisno pogodbo, saj pritožba spregleda, da Obligacijski zakonik niti za prodajno pogodbo niti za podjemno pogodbo, četudi se sklepa med gospodarskima subjektoma, ne zahteva obličnosti, torej pisne oblike in zato je sodišče prve stopnje ravnalo procesno pravilno, da je ob izostanku pisne pogodbe, ugotavljalo dejansko stanje z dopustitvijo in izvedbo predlaganih dokazov.
Sodišče prve stopnje je temeljito dokazno ocenilo vse izvedene dokaze, tako da v dokazni zaključek, da je med pravdnima strankam bila sklenjena zgolj prodajna pogodba, ni mogoče dvomiti.
upniški odbor - imenovanje članov upniškega odbora - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - nadomestni sklep - povezana družba - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 2. 2021 imenovalo upniški odbor ločitvenih upnikov v sestavi: 1. Y., S. a. r. l., 2. E., d. o. o., 3. Banka, d. d., in 4. D., d. d. Na pritožbo upnika E. in v zvezi z vlogo upravitelja oziroma dolžnika je izdalo popravni sklep, ki je po vsebini nadomestni sklep v smislu drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP, s katerim je upnika D., d. d., izločilo iz upniškega odbora ločitvenih upnikov kot povezano osebo. Zato je predmet pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijanim sklepom lahko le odločitev v zvezi z (ne)imenovanjem upnika D., d. d., za člana upniškega odbora. Pravnomočnost odločitve sodišča o preostalih članih upniškega odbora preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo v sodnem postopku (razen v primeru razrešitve imenovanih članov upniškega odbora po 81. členu ZFPPIPP). Ker se pritožba dolžnika ne nanaša na (ne)imenovanje upnika D., d. d., za člana upniškega odbora, ni dovoljena. Na sklep o imenovanju upniškega odbora z dne 10. 2. 2021 se namreč dolžnik ni pritožil.
DZ člen 235, 235/1, 237, 237/1, 238, 294, 294/1. ZIRD člen 47, 49, 49/4. ZNP-1 člen 116, 116/3.
rejništvo - namestitev v rejništvo - rejniška pogodba - smrt rejnika - prenehanje pogodbe - imenovanje novega rejnika - pristojnost za odločanje - pravna praznina - vloga centra za socialno delo - varstvo koristi otroka - prenehanje rejništva
V odsotnosti izrecne zakonske določbe o tem, da sodišče v primeru prenehanja rejniške pogodbe zaradi smrti rejnika na predlog centra za socialno delo odloči o imenovanju novega rejnika, je pravno praznino glede spornega vprašanja treba zapolniti z razlago, da o predlogu za namestitev otroka k novemu rejniku, tudi če postopek o imenovanju novega rejnika ni del postopka za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka, odloči sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049055
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-3.
kaznivo dejanje velike tatvine - dokazovanje z izvedencem - dokazna ocena
V ponovljenem postopku je izvedenec vse dileme strokovno razjasnil, na podlagi njegovega izvedenskega menja pa je sodišče prve stopnje lahko nedvomno zaključilo, da posnetki prikazujejo obdolženca, kar je v napadeni sodbi tudi podrobno obrazložilo ter pravilno sklenilo, da izvedeni dokazi nedvomno potrjujejo, da je A. A. storitev očitanega kaznivega dejanja na škodo Varstveno delovnega centra D. dokazana. Izvedenec je med drugim prepričljivo pojasnil, da se storilec na posnetkih ujema z obdolžencem na devet stopenjski lestvici s stopnjo +2, kar pomeni, da gre za isto osebo, kar skupaj z ostalimi dokazi, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo, nedvomno potrjuje, da je obdolženi A. A. 25. 2. 2018 vlomil v prostore Varstveno delovnega centra D., Izpostava V., in s prodajnega pulta v prodajalni odtujil kovinsko prenosno blagajno s 160,00 EUR menjalnega denarja, last navedenega delovnega centra, to pa je storil z namenom, da si denar protipravno prilasti.
ZPP člen 13, 206, 206/1-1. ZGD-1 člen 505, 505/1-8.
odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - ničnost sklepa skupščine - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. O njem odloča sodišče in pri tem oceni, kaj je najbolj smotrno za učinkovito rešitev spora. Pri tem upošteva zlasti, ali je postopek na matičnem področju že v teku in v katerem stadiju je.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja - preverjanje premoženjskega stanja po uradni dolžnosti - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče prve stopnje ob preverjanju materialnega položaja tožnika ugotovilo, da iz podatkov njegovega transakcijskega računa izhaja, da se je na njem pojavil neznani priliv, nesorazmeren s siceršnjimi tožnikovimi prihodki, ki naj bi bil porabljen za plačilo posojila, je na podlagi zakonskih določil moralo preveriti, na kaj se vse skupaj nanaša.
predlog za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost v postopku zavarovanja - skupno premoženje - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - zadostna trditvena podlaga
Kontradiktornost (in s tem spornost trditev) je v primeru ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe vzpostavljena šele v ugovornem postopku. Za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe zadošča že verjetnost obstoja predpostavk za njeno izdajo, ta pa je podana takrat, ko je argumentov za nek sklep več kot tistih, ki kažejo nasprotno. Znižan dokazni standard narekuje restriktiven pristop pri uporabi tega instituta.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
Na opisan način je torej ravnal od meseca aprila 2016 do 8. oktobra 2018, čas storitve kaznivega dejanja pa je v opisu razmejen na dve obdobji zaradi starosti oškodovanke. Če bi bilo obravnavano kaznivo dejanje izvršeno le v časovnem obdobju, ko je že bila stara 15 let, bi bilo pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po drugem odstavku 174. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od enega do osmih let, ker pa je bilo izvršeno tudi ko še ni dopolnila 15 let starosti, je pravilno pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po tretjem odstavku 173. člena (v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena) KZ-1. V primeru, ko obdolženec zoper istega oškodovanca in v kontinuiranem časovnem obdobju izpolni zakonske znake obeh navedenih kaznivih dejanj, ker v tem času oškodovanec dopolni 15 let starosti, se obdolženčevo ravnanje pravno opredeli kot eno kaznivo dejanje po tretjem odstavku 173. člena KZ-1, ker je zanj predpisana strožja kazen.
Iz verodostojne izpovedbe oškodovanke izhaja, da jo je obdolženec v obravnavanem času večkrat otipaval po stegnih, prsih in spolovilu, ne pa, da je to poskušal, kot navaja pritožba. Ravnanje, kot ga je opisala oškodovanka, ne predstavlja ravnanja po četrtem v zvezi s tretjim (ali prvim) odstavkom 173. člena KZ-1, torej privilegirane oblike tega kaznivega dejanja, ko storilec kako drugače prizadene spolno nedotakljivost osebe, ki še ni stara 15 let, temveč storitev spolnega dejanja v smislu prvega odstavka, oziroma v obravnavanem primeru, zato ker je obdolženec kot očim zlorabil svoj položaj, tretjega odstavka 173. člena KZ-1.
Torej, če toliko star oškodovanec privoli v spolno dejanje ali če nudi manjši odpor, ker je storilec uporabil silo manjše intenzitete, se ravnanje storilca opredeli po prvem (v obravnavanem primeru po tretjem) odstavku 173. člena KZ-1.
ZPP člen 8, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 239, 239/2, 604, 604/1, 614, 619, 666.
podjemna pogodba - prevozna pogodba - najemna pogodba - dejansko stanje - dokazna ocena - pobotni ugovor - poslovna odškodninska odgovornost - dokazni predlog - kršitev pogodbe - trditveno in dokazno breme
Toženec v pritožbi ne navaja, da bi med postopkom pred sodiščem prve stopnje ugovarjal višini tega dela zahtevka. Glede na pravilo iz prvega in drugega odstavka 214. člena ZPP, da ni treba dokazovati dejstev, ki niso prerekana oz. niso konkretizirano prerekana, toženec torej ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da tožnik ni dokazal za kakšno vrednost, znamko, velikost mize naj bi šlo.
Tožnik ni zahteval plačila za lakiranje pultov in je zatrjeval, da to ni bilo del dogovora z njim, zato dokazno breme o tem, da je to bilo del dogovora med tožnikom in tožencem, ni bilo na tožniku, pač pa na tožencu, ki je zatrjeval, da je tožnik s tem, ko tega ni opravil, kršil pogodbo. Glede predpostavke kršitve pogodbe namreč nosi trditveno in dokazno breme stranka, ki uveljavlja povračilo škode, saj se domneva zgolj to, da vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti, ne pa tudi same kršitve pogodbe.
prosto urejanje pogodbenih razmerij - medsebojni dogovor strank - dobava blaga - prevozi v cestnem prometu - aktivna in pasivna legitimacija strank - ugovor pasivne legitimacije - fizična oseba kot tožena stranka - pravna ali fizična oseba - direktor kot fizična oseba - pogodbe med fizičnimi osebami - dokazni predlog - pridobitev dodatne dokumentacije - poslovna dokumentacija - listina pri drugi osebi - izročitev listin - materialno procesno vodstvo - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče lahko na podlagi določila 287. člena ZPP dokazni predlog stranke zavrne, če je dokazni predlog nesubstanciran, če gre za ugotavljanje nerelevantnih dejstev, če gre za dokazovanje dejstev, ki niso predmet dokazovanja, če gre za prekludiran dokaz, za neprimeren dokaz ali dokaz za dokazovanje dejstva, ki je že dokazano. Toženec ne zanika dobave lesa in opravljene prevoze lesa, a trdi, da je tožnik posloval z družbo H. in ne z njim kot fizično osebo in takratnim direktorjem družbe. Napačno je stališče sodbe, da je predlagani dokaz za odločitev v zadevi nepomemben. Z njim tožnik namreč izpodbija toženčeve trditve glede pomanjkanja pasivne legitimacije (212. člen ZPP). Če namreč poslovna in finančna dokumentacija družbe C., d. o. o. (prej družbe H., d. o. o.), ne vsebuje nobenih podatkov in listin, ki bi se nanašale na poslovanje družbe s tožnikom, to lahko pomeni le, da je tožnik posloval s tožencem in ne z njegovo takratno družbo. Ob tem je treba poudariti, kar ugotavlja prvostopenjsko sodišče v 11. točki obrazložitve, da so pri prevozih tako velikega tovora, kot je les, nujni tovorni listi in ostale potrebne listine. Še posebej pa to velja pri poslovanju z družbo. Če je tožnik res posloval le z družbo H., d. o. o., kot trdi toženec in je ta družba od njega odkupovala les ter opravljala prevoze v spornem obdobju, potem poslovna dokumentacija to gotovo izkazuje, v nasprotnem primeru pa bi s tem dokazom tožnik lahko izpodbil toženčeve trditve.
V skladu z določilom 226. člena ZPP mora stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. Vendar pa, če se listina nahaja pri drugi osebi in sama stranka ne more doseči, da se ji listina izroči, sme sodišče na predlog stranke drugi osebi naložiti, naj predloži listino, ob izpolnitvi pogojev iz 228. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo po tej določbi v skladu z določilom 285. člena ZPP (materialno procesno vodstvo) tožnika pozvati, naj dopolni svoje navedbe na glavni obravnavi 16. 2. 2021 s tem, da čim bolj natančno opiše vsebino listin (poslovne dokumentacije), ki naj jih izroči druga oseba in navede dejstva, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je listina pri tej drugi osebi, konkretno družbi C., d. o. o. Nato bi moralo listine, ki jih je v dokaznem predlogu navedel tožnik, pridobiti sodišče v postopku, ki ga ureja 228. člen ZPP. Razlogi za odklonitev izročitve listin so po tej določbi enaki razlogom za odklonitev pričanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00048246
OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2011) člen 1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 56, 56/3. ZPP člen 212. GZ člen 71, 71/4.
Dejanske ugotovitve zadoščajo za zaključek, da toženki ni uspelo izkazati take skrbnosti njenega zavarovanca, da bi se razbremenil odškodninske odgovornosti. Ugotovljeno je, da ni poskrbel za protizdrsnost stopnic (z ustreznim materialom ali vsaj protizdrsnimi trakovi ter pogostejšim čiščenjem), niti niso imele stopnice ustreznega naklona, ki bi omogočal varno hojo. Tla, kjer je padla tožnica, niso postala zdrsna naključno. Glede na proces, kakršen se opravlja v delovnih prostorih restavracije, ne gre za nepredvidljiv in neodvrnljiv dogodek.
Zahtevana skrbnost toženkinega zavarovanca je v konkretnem primeru terjala preprečitev nastale situacije, ki je sicer lahko nastala hipno, vendar pa vnaprej predvidljivo in v nastalem rizičnem trenutku tudi odvrnljivo.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00048644
Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) člen 2. Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) točka 14. Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje člen 2, 2/1, 2/1-c. URS člen 2. ZPVPJN člen 2, 3, 3/2, 42, 42/2, 44, 49, 49/1, 49/2. ZPVPJN-B člen 46. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/2, 344, 344/1, 344/2.
načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - javna naročila - postopek javnega naročila - kršitev pravil o javnem naročanju - sodno varstvo - ničnost pogodbe - izpodbojnost - izpodbojnost pogodbe - roki za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti - povrnitev škode - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo v postopku javnega naročanja - odškodninska tožba - rok za vložitev tožbe - procesne predpostavke - zahteva za revizijo - redna pravna sredstva - postopek s pritožbo - pravica do pritožbe - vročitev pritožbe v odgovor - prepozen odgovor na pritožbo
V postopku javnega naročanja gre oškodovanemu ponudniku pravno varstvo v odškodninskem postopku tako v primeru, ko lahko uspešno uveljavlja izpodbojnost pogodbe, kot tudi v primeru drugih kršitev pravil o javnem naročanju, ki ne sodijo med razloge za izpodbojnost pogodbe po 44. členu ZPVPJN.
ZPVPJN ne določa roka za vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve drugih pravil javnega naročanja. ZPVPJN tudi ne določa, da bi bilo uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe procesna predpostavka odškodninske tožbe.
Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu je bil plačilni nalog vročen 17. 6. 2021 in da je rok za plačilo sodne takse iztekel 28. 6. 2021. Pritožbi prilaga potrdilo o plačilu sodne takse 5. 7. 2021, kar je bilo prepozno, saj je takrat že nastopila fikcija umika ugovora zaradi neplačila sodne takse.