klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev s fikcijo - dejansko bivališče - prijava spremembe naslova prebivališča
Vročitev s fikcijo je mogoče sprejeti kot pravilno zgolj, če je opravljena na naslovu dejanskega prebivališča. To je podarilo že Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009, ki je pojasnilo, da so vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja), kar pa ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivališče. Če se vzpostavi fikcija vročitve na formalno prijavljenem prebivališču, čeprav naslovnik tam dejansko ne biva, ni realno pričakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem pravočasno seznanil in da bo dejansko lahko izkoristil pravico do izjave v postopku. Vrhovno sodišče RS pa je v sklepu II Ips 88/2019 z dne 23. 1. 2020 izrecno poudarilo, da opustitev upravnopravne dolžnosti prijave (spremembe) prebivališča ne sme biti razlog, da se stranki odvzame pravica do izjave oziroma možnosti obrambe in mora imeti stranka možnost, da dokaže, da na naslovu, kjer se ji je vročala sodna pošiljka, v tistem času ni stanovala.
Neizvedba predlaganega dokaza predstavlja kršitev načela kontradiktornosti le v primerih, ko ni utemeljenih razlogov za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza.
vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po določilu drugega odstavka 120. člena ZPP je narok pri obravnavanju predloga za vrnitev v prejšnje stanje obligatoren, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. V obravnavani zadevi sodišče ni ugodilo predlogu toženke na podlagi splošno znanih dejstev, zato bi moralo opraviti narok. Ker tega ni storilo, prav tako tožniku predloga ni vročilo, je kršilo njegovo pravico do izjave glede upravičenosti razlogov, ki jih za zamudo navaja toženka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, torej, da so dolžniku odpuščene vse obveznosti nastale do začetka stečajnega postopka (razen tiste po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP) in da je unovčenega večina premoženja v postopku osebnega stečaja. Striktno določene zakonske norme pa na drugi strani ne omogočajo sodišču, da bi zaključilo postopek osebnega stečaja in bi s tem prenehale omejitve v zvezi z njegovo poslovno sposobnostjo. Niti ni zakonsko predvidena možnost, da mu sodišče omejitev poslovne sposobnosti glede na kogentne določbe glede delne omejitve poslovne sposobnosti, ki so določene v 386. členu ZFPPIPP, odpravi.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je postavitev upravitelja zapuščine oblika zavarovanja zapuščine, zaradi česar je dopustno sklep o postavitvi upravitelja dediščine izdati tudi v času prekinitve postopka.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
Na opisan način je torej ravnal od meseca aprila 2016 do 8. oktobra 2018, čas storitve kaznivega dejanja pa je v opisu razmejen na dve obdobji zaradi starosti oškodovanke. Če bi bilo obravnavano kaznivo dejanje izvršeno le v časovnem obdobju, ko je že bila stara 15 let, bi bilo pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po drugem odstavku 174. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od enega do osmih let, ker pa je bilo izvršeno tudi ko še ni dopolnila 15 let starosti, je pravilno pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po tretjem odstavku 173. člena (v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena) KZ-1. V primeru, ko obdolženec zoper istega oškodovanca in v kontinuiranem časovnem obdobju izpolni zakonske znake obeh navedenih kaznivih dejanj, ker v tem času oškodovanec dopolni 15 let starosti, se obdolženčevo ravnanje pravno opredeli kot eno kaznivo dejanje po tretjem odstavku 173. člena KZ-1, ker je zanj predpisana strožja kazen.
Iz verodostojne izpovedbe oškodovanke izhaja, da jo je obdolženec v obravnavanem času večkrat otipaval po stegnih, prsih in spolovilu, ne pa, da je to poskušal, kot navaja pritožba. Ravnanje, kot ga je opisala oškodovanka, ne predstavlja ravnanja po četrtem v zvezi s tretjim (ali prvim) odstavkom 173. člena KZ-1, torej privilegirane oblike tega kaznivega dejanja, ko storilec kako drugače prizadene spolno nedotakljivost osebe, ki še ni stara 15 let, temveč storitev spolnega dejanja v smislu prvega odstavka, oziroma v obravnavanem primeru, zato ker je obdolženec kot očim zlorabil svoj položaj, tretjega odstavka 173. člena KZ-1.
Torej, če toliko star oškodovanec privoli v spolno dejanje ali če nudi manjši odpor, ker je storilec uporabil silo manjše intenzitete, se ravnanje storilca opredeli po prvem (v obravnavanem primeru po tretjem) odstavku 173. člena KZ-1.
ZPP člen 8, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 239, 239/2, 604, 604/1, 614, 619, 666.
podjemna pogodba - prevozna pogodba - najemna pogodba - dejansko stanje - dokazna ocena - pobotni ugovor - poslovna odškodninska odgovornost - dokazni predlog - kršitev pogodbe - trditveno in dokazno breme
Toženec v pritožbi ne navaja, da bi med postopkom pred sodiščem prve stopnje ugovarjal višini tega dela zahtevka. Glede na pravilo iz prvega in drugega odstavka 214. člena ZPP, da ni treba dokazovati dejstev, ki niso prerekana oz. niso konkretizirano prerekana, toženec torej ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da tožnik ni dokazal za kakšno vrednost, znamko, velikost mize naj bi šlo.
Tožnik ni zahteval plačila za lakiranje pultov in je zatrjeval, da to ni bilo del dogovora z njim, zato dokazno breme o tem, da je to bilo del dogovora med tožnikom in tožencem, ni bilo na tožniku, pač pa na tožencu, ki je zatrjeval, da je tožnik s tem, ko tega ni opravil, kršil pogodbo. Glede predpostavke kršitve pogodbe namreč nosi trditveno in dokazno breme stranka, ki uveljavlja povračilo škode, saj se domneva zgolj to, da vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti, ne pa tudi same kršitve pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00049594
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8. URS člen 23. OZ člen 336, 336/1, 346. ZVPot člen 1a, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. ZPP člen 315a, 315a/1.
potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - tuja valuta denarne obveznosti - ničnost pogodbe - valutno tveganje - kondikcijski zahtevek - dajatveni zahtevek - zastaranje - zastaranje kondikcijskega zahtevka - ugovor zastaranja - neutemeljen ugovor - začetek teka zastaralnega roka - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča Evropske unije - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - splošni pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pravica do dostopa do sodišča - vmesna sodba o ugovoru zastaranja - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - izključitveni razlog - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika - procesne kršitve
Treba je šteti, da je upnik pridobil pravico terjati izpolnitev, ko ta pravica postane učinkovita: ko jo ima od seznanitve z dejstvi, ki utemeljujejo ničnost pravnega posla in prikrajšanje, možnost uveljaviti. Zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti ne le za dejanske okoliščine (na katerih temelji zatrjevana ničnost sklenjene pogodbe), ampak tudi za nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja.
ZVPot zagotavlja višjo stopnjo varstva potrošnikov kot Direktiva 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (kar je v skladu z 8. členom Direktive), saj presoje nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe ne omejuje na nejasne in nerazumljive pogodbene pogoje. Poleg presoje, ali je pogodbeni pogoj o valuti vračila jasen in razumljiv (test transparentnosti), je vedno potrebna tudi presoja (ne)poštenosti pogodbenega pogoja.
Obstoj škodnega dogodka je prvi pogoj za nastanek odškodninske odgovornosti. Ker morajo biti vsi elementi odškodninske odgovornosti kumulativno izpolnjeni, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do nadaljnjih predpostavk. Ker bi se z izvedencem psihiatrične stroke ugotavljala le škoda in njen obseg, je bila izvedba tega dokaza nepotrebna.
predlog za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost v postopku zavarovanja - skupno premoženje - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - zadostna trditvena podlaga
Kontradiktornost (in s tem spornost trditev) je v primeru ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe vzpostavljena šele v ugovornem postopku. Za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe zadošča že verjetnost obstoja predpostavk za njeno izdajo, ta pa je podana takrat, ko je argumentov za nek sklep več kot tistih, ki kažejo nasprotno. Znižan dokazni standard narekuje restriktiven pristop pri uporabi tega instituta.
ločitvena pravica - prijava terjatve - vsebina prijave terjatve - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - seznam preizkušenih terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor zoper osnovni seznam - ugovor o prerekanju terjatve - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev
Glede na zgoraj določeno vsebino ugovora, kot jo je tudi povzelo sodišče prve stopnje, upnica ne more vložiti ugovora glede prerekanja ločitvene pravice, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje o odločitvi o ugovoru pravilna.
Pritožbeni razlogi, kot jih je navedla pritožnica, so stvar presoje sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049055
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-3.
kaznivo dejanje velike tatvine - dokazovanje z izvedencem - dokazna ocena
V ponovljenem postopku je izvedenec vse dileme strokovno razjasnil, na podlagi njegovega izvedenskega menja pa je sodišče prve stopnje lahko nedvomno zaključilo, da posnetki prikazujejo obdolženca, kar je v napadeni sodbi tudi podrobno obrazložilo ter pravilno sklenilo, da izvedeni dokazi nedvomno potrjujejo, da je A. A. storitev očitanega kaznivega dejanja na škodo Varstveno delovnega centra D. dokazana. Izvedenec je med drugim prepričljivo pojasnil, da se storilec na posnetkih ujema z obdolžencem na devet stopenjski lestvici s stopnjo +2, kar pomeni, da gre za isto osebo, kar skupaj z ostalimi dokazi, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo, nedvomno potrjuje, da je obdolženi A. A. 25. 2. 2018 vlomil v prostore Varstveno delovnega centra D., Izpostava V., in s prodajnega pulta v prodajalni odtujil kovinsko prenosno blagajno s 160,00 EUR menjalnega denarja, last navedenega delovnega centra, to pa je storil z namenom, da si denar protipravno prilasti.
pomen izrazov - velika premoženjska škoda - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vezanost na opis dejanja - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za preiskavo - oškodovanec kot tožilec
Glede na v opisu jasno in konkretno navedeni znesek oškodovanja v višini 50.000,00 EUR je sodišče prve stopnje pravilno sledilo pravni kvalifikaciji po prvem, in ne po drugem odstavku 240. člena KZ-1, saj se za slednjo zahteva povzročitev velike premoženjske škode, kar pomeni škodo, ki presega in ne le dosega 50.000 EUR (3. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1).
Pritožnik sicer pravilno ugotavlja, da sodišče na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v zahtevi za preiskavo ni vezano, zanemari pa, da je absolutno vezano na opis kaznivega dejanja, kot ga v zahtevi navede oškodovanec kot tožilec, sodišče pa ga ne sme dopolnjevati oz. širiti s spisovnimi podatki ali lastnimi ocenami oz. sklepanji. Pritožbena izvajanja, da je oškodovancu kot tožilcu nastala premoženjska škoda v bistveno višjem znesku od 50.000,00 EUR, saj je bil kot porok in zastavitelj že per se dolžan D. d.d. vrniti znesek najetega kredita najmanj skupaj z obrestmi kredita, so zato neupoštevna, saj se oškodovanje v višjem znesku v opisu ne očita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048245
SZ-1 člen 98. SPZ člen 93. ZPP člen 187.
pravica do posesti - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - rok za izselitev iz stanovanja - izpraznitev nepremičnin - najemna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zakonska zveza - skupno premoženje zakoncev - povrnitev vlaganj najemnika - povrnitev koristi - subjektivna sprememba tožbe - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo
Toženka v tej pravdi ni dokazala, da ima brez soglasja tožnice oziroma njenega pravnega prednika pravico do nadaljnje posesti objektov in zemljišča v lasti tožnice.
Morebitna terjatev pritožnice na povrnitev vlaganj v nepremičnino ni pravno upošteven razlog, ko se presoja njeno upravičenje do posesti nepremičnine. Prav tako se pritožba neutemeljeno sklicuje na prekratek rok za izpraznitev nepremičnine. Odpovedni rok, ki ne sme biti krajši od 60 dni, velja pri odpovedi najemne pogodbe najemniku in ne v primeru uporabe stanovanja brez pravnega naslova.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - poziv sodišča - naslov dolžnika - zavrženje predloga za izvršbo
V predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova mora biti med drugim navedeno tudi prebivališče dolžnika kot to določa prvi odstavek 40. člena ZIZ v zvezi s 1. točko prvega odstavka 16.a člena ZIZ.
vlaganje v tujo nepremičnino - bistveno povečana vrednost zaradi vlaganj - obogatitev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno zaključilo, da tožniku ne more prisoditi zahtevanega zneska glede na vrednost njegovih vlaganj v toženkino nepremičnino, ter zato, ob upoštevanju izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke, tožniku v predmetnem postopku prisodilo le izračunano povečano vrednost toženkine nepremičnine, ki so jo povzročila tožnikova vlaganja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Dolžnik je obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To lahko stori samo v rednem pravdnem postopku.
Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tako opravljen preizkus izpodbijanega sklepa je pokazal, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sklepa nasprotuje razlogom sklepa. V izreku sklepa je namreč sodišče zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 7. 4. 2021 zoper sklep Višjega sodišča v Celju I Cp 27/2021 z dne 18. 2. 2021, v obrazložitvi sklepa pa je navedeno, da je Višje sodišče v Celju s sklepom I Cp 216/2021 z dne 26. 5. 2021 zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se je zoper slednji sklep tožeča stranka pritožila (vložila odgovor, katerega je sodišče smiselno po vsebini štelo kot pritožbo) in da je sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.