Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje sklenilo, da ni izkazan znak malomarnega opravljanja lekarniške dejavnosti po 182. členu KZ-1, tj. občutno poslabšanje zdravja, saj tožena stranka ni dokazala, da je prav zaradi ravnanja tožnika prišlo do občutnega poslabšanja zdravja pacientke. Zavzelo je še materialnopravno stališče, da tožnik ni ravnal hudo malomarno, pač pa le z navadno malomarnostjo ter da ne gre za hudo kršitev glede na okoliščine, v katerih je bila ta storjena, prav tako pa tudi ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. V tem delu je materialno pravo pravilno uporabljeno.
Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik očitano kršitev storil s hujšo obliko malomarnosti, zato je pravilna odločitev, da izredna odpoved ni utemeljena niti po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Ob tehtanju okoliščin in interesov na strani tožnika (tožnikova želja opravljati delo farmacevta v lekarni, dotedanje delo pri njej, dober odnos s sodelavci in strankami ter objektivna potreba tožene stranke po delu magistrov farmacije) in tožene stranke (zaradi zakonsko zaupane skrbi za zdravje ljudi v okviru opravljanja javne zdravstvene službe potreba po popolnem zaupanju v pravilnost dela farmacevtov, ki izdajajo pacientom zdravila, ter že porušeni odnosi med tožnikom in vodstvom tožene stranke) je ob pravilni uporabi 118. člena ZDR‑1 treba pogodbo o zaposlitvi sodno razvezati in ugotoviti trajanje delovnega razmerja do dne odločitve sodišča prve stopnje, saj nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni več mogoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00048655
URS člen 34, 35. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241, 262, 262/1. ZNP-1 člen 64, 64/3. ZVDZ člen 7, 7/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - izbira skrbnika - postavitev skrbnika - naloge skrbnika - želje varovanca - pravica do osebnega dostojanstva - poseg v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odvzem volilne pravice - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Poleg potrebnih lastnosti in sposobnosti skrbnika, ki jih zakon opredeljuje v 240. in v 241. členu, DZ določa, da sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Določba je izraz dostojanstva osebe in njene pravice do samostojnega odločanja o sebi. Obe sta kot človekovi pravici zagotovljeni z Ustavo. Dopustnost posegov vanju je zato omejena na najmanjši potreben obseg. Nespoštovanje varovančeve želje je sprejemljivo le v primeru, ko je ugotovljeno, da ni sposoben razumeti njenega pomena in posledic, ali če ni v njegovo korist. Navedeno tudi pomeni, da se je sodišče dolžno z osebo pogovoriti o osebah, ki pridejo v poštev pri izbiri skrbnika in njeno mnenje ovrednotiti ob upoštevanju danih možnosti in dobrobiti osebe.
Ker odločitev o postavitvi skrbnika intenzivno posega v pravico posameznika, da samostojno odloča o svojih zadevah, mora biti obseg skrbnikovih nalog omejen na najmanjši potreben obseg. Še posebej v primeru, ko oseba nasprotuje postavitvi skrbnika, je sodišče dolžno oblikovati naloge tako, da bo iz izreka razvidno, v čem ostaja samostojna in do kod segajo skrbnikove naloge na posameznih področjih.
Odvzem volilne pravice bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani morejo utemeljevati le okoliščine, iz katerih izhaja, da oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev.
Sodišče bi moralo najkasneje tedaj, ko je ugotovilo, da pritožnik nasprotuje skrbništvu in da je možno, da njegovo nasprotovanje ne bo privedlo do ustavitve postopka, pritožniku predstaviti možnosti za zagotovitev (pravne) pomoči v postopku. Dolžno mu je bilo bodisi dati možnost, da si izbere odvetnika, in ga poučiti o možnostih za pridobitev brezplačne pravne pomoči, bodisi postaviti začasnega skrbnika z nalogo pomagati pritožniku pri uveljavitvi njegovih pogledov v postopku. Šele če bi pritožnik obe možnosti zavrnil in bi sodišče ocenilo, da gre za pristno nasprotovanje in da zmore sam dovolj dobro predstaviti svoje želje in poglede v postopku, bi bil mogoč sklep, da je bila pritožniku zagotovljena pravica do izjave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka je dokazala, da je zaradi spremenjenega lastništva prišlo do reorganizacije področja sistema kakovosti tako, da delo tožnika na delovnem mestu Vodja sistema kakovosti ni bilo več potrebno, saj je delo z njegovega področja prevzel oddelek Kontrole kakovosti ter lastnik tožene stranke v okviru koncerna, kar predstavlja zakonit poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - nepristransko sojenje
Po presoji višjega sodišča predstavlja okoliščina, da je v obravnavani zadevi obdolžena Z. K. zaposlena kot referentka na oddelku Zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Mariboru, tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, saj bi v primeru, da bi zadevo obravnavali sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru, glede na različna pojmovanja o delu sodišča in ko niso izključena tudi njihova osebna poznanstva, utegnilo omajati zaupanje udeležencev postopka in javnosti v nepristranskost pristojnega sodišča. To velja še toliko bolj, ker je obdolženki očitano kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 povezano ravno z njenim delom referentke na Okrajnem sodišču v Mariboru. Zaradi odprave vsakršnega dvoma o nepristranskosti in poštenem sojenju, je višje sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in za postopek določilo Okrajno sodišča na Ptuju (drugi odstavek 35. člena ZKP).
ZKP člen 166, 166/2, 340, 340/1, 340/1-1, 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-11, 372/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 29.
razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljiva dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - neobstoječ pravni pouk - enakost orožij - kršitev pravice do obrambe - pravica do poštenega sojenja - tuj državljan - pravna jamstva v kazenskem postopku
Da so navedbe zagovornice povsem utemeljene, potrjuje tudi dejstvo, da je preiskovalni sodnik sicer formalno zadostil določbi 166. člena ZKP, po kateri lahko pred izdajo sklepa o preiskavi, opravi posamezna preiskovalna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati, drugi odstavek 166. člena ZKP pa glede vabljenja in zaslišanja osumljenca napotuje na uporabo določb ZKP o vabljenju in zaslišanju obdolženca, čemur pa sodišče prve stopnje ni zadostilo, saj obdolžencu, tedaj osumljencu, ni bil dan noben pravni pouk.
ZPP člen 244, 244/1, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 1. URS člen 14.
stroški postopka - sodni izvedenec - nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravočasno, strokovno ali kvalitetno opravljanje dela - izvedenina - sklep o odmeri izvedenine - postavitev sodnega izvedenca - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - strokovno vprašanje - enako varstvo pravic
Sodišče bi odmero nagrade lahko zavrnilo le, če bi bilo mnenje izdelano očitno v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na zastavljena vprašanja ne bi odgovorilo. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre, pri čemer lastni zaključki pritožnika o nasprotnem ne predstavljajo pravno relevantnega razloga zoper sklep o odmeri izvedenine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je bila podana v nasprotju z dne 30. 6. 2020 sprejetim poslovnim načrtom za leto 2020, v katerem niso bile predvidene spremembe števila delavcev v upravi in službi za razvoj in investicije in ker je direktor tožene stranke na seji sveta delavcev dne 4. 6. 2020 in sestanku sindikata z vodstvom in predstavniki sveta delavcev dne 11. 6. 2020 zagotovil, da v planu ni nove sistemizacije delovnih mest ter da odpuščanja ne bo. Delodajalec ni vezan na morebitne izjave in obljube vodstva, da delo delavcev ne bo postalo nepotrebno, saj lahko delodajalec v okviru z ustavo zagotovljene svobodne gospodarske pobude sprejme odločitev o reorganizaciji in na tej podlagi redno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, katerega delo je postalo nepotrebno pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil podan kateri izmed nezakonitih odpovednih razlogov (po 90. členu ZDR-1, ki jih tožnik v postopku tudi ni zatrjeval), zgolj ugotovitev sodišča, da direktorjevega nezadovoljstva ob tožnikovih pripombah v elektronskem sporočilu predsednici sveta delavcev dne 30. 6. 2020 ne more izključiti, pa ne pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku posledica tega, je odpoved z dne 3. 9. 2020 zakonita, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da delo tožnika na delovnem mestu informatik II ni bilo več potrebno in da je bilo njegovo delo prerazporejeno na druge delavce.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova osnovna naloga vodenje skupine kriminalistov, ki so zaposleni v okviru kolektiva PP A., kar pa ne predstavlja notranje organizacijske enote. Tožnik ni izvrševal pooblastil v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enota po definiciji iz Uredbe, zakona, podzakonskega akta in tudi ne iz akta tožene stranke – Položajni dodatek za vodenje, dopolnitev usmeritev z dne 21. 1. 2011.
Za odločitev v konkretni zadevi tudi ni bistveno, da je bila tožnica sindikalna zaupnica pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je bila tožnica sindikalna zaupnica pri odločanju glede nadaljevanja delovnega razmerja tožnice pri toženki (sodno razvezo) ne vpliva. Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da ZDR-1 ne določa, da v primerih ugotovljene nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcev, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo, sodna razveza ni mogoča. Zato je treba tudi v teh primerih presojati utemeljenost predloga za sodno razvezo le glede na vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 53/2019 z dne 10. 3. 2020).
Sodišče prve stopnje je tožnici zaradi sodne razveze priznalo denarno povračilo v višini desetih mesečnih plač. Po prepričanju tožnice bi moralo sodišče, v skladu z uveljavljano sodno prakso in glede na okoliščine, ki jih mora sodišče upoštevati, priznati denarno povračilo najmanj v višini 18-ih mesečnih plač.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo pritožbo zoper sklep pritožbenega sodišča (s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe kot nepopolne) pravilno zavrglo kot nedovoljeno (343. člen ZPP), saj pritožba zoper tovrstni sklep pritožbenega sodišča v procesni zakonodaji ni predvidena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica zmotno vztraja, da bi bilo treba njenega nadrejenega (C.C.- vodja toženkine enote oziroma predsednik IK v A.), ki je bil s spornima sporočiloma seznanjen takoj (14. 2. 2020 oziroma 3. 2. 2020 - s strani izvedenke), šteti kot delodajalca, kar naj bi privedlo do zaključka o prepozno podani odpovedi. Sodišče prve stopnje je za delodajalca pravilno štelo generalnega direktorja toženke. Ni relevantno, da ta posluje v B. in s tožnico nima operativnega stika. Jasna sodna praksa v zvezi s podobnim pravnim vprašanjem (koga šteti za delodajalca pri podaji izredne odpovedi) je izoblikovana npr. glede predstojnika policije. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi razlogovalo podobno.
Trditve, da ima stvar številne bistvene, vizualne stvarne napake, ki jih je tožena stranka nemudoma po odkritju sporočila tožeči stranki, za presojo utemeljenosti jamčevalnih zahtevkov ne zadostujejo. Iz njih namreč ne izhajajo pravno odločilna dejstva, ki so skladno z določili OZ nujno potrebna za presojo obstoja stvarnih napak in pravočasnega grajanja.
Ker tožena stranka ni konkretizirala očitanih vizualnih stvarnih napak, ni pojasnila kdaj konkretno jih je opazila in kdaj konkretno jih je grajala ter komu jih je grajala, v tem delu ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede predpostavk za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Zato bi bilo tudi kakršnokoli izvajanje dokazov (zaslišanje tožene stranke in predlaganih prič) v smeri konkretizacije vizualnih stvarnih napak in pravočasnosti njihovega grajanja nepravilno.
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 7. 10. 2019 ker je tožnik v nasprotju s predpisi dne 30. 8. 2019 z delavko A.A. sklenil pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu učitelj v oddelku podaljšanega bivanja z dne 29. 8. 2019 za določen čas od 1. 9. 2019 do 17. 9. 2019. Za sklenitev zaposlitve za določen čas ni bilo zakonsko določenih razlogov, saj je šlo za trajno potrebo po opravljanju dela na tem delovnem mestu. Nato pa je dne 16. 9. 2019 sklenil pogodbo o zaposlitvi na tem delovnem mestu sam s seboj, čeprav je pogodbo na strani tožene stranke podpisala pomočnica ravnatelja, ki pa za to ni imela pisnega pooblastila tožnika kot ravnatelja, ker je sklepanje delovnih razmerij v izključni pristojnosti ravnatelja. Tako je z A.A. sklenil pogodbo o zaposlitvi načrtno in izključno z namenom, da bi lahko na delovnem mestu učitelj podaljšanega bivanja z 18. 9. 2019 zaposlil sebe, kar je tudi storil. S tem pa je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049223
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/1, 148/2, 215, 215/6. ZNPPol člen 4, 4/1.
izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - pregled vozila - prtljažnik - preiskava vozila - naloge policije - odkrivanje kaznivih dejanj - odkrivanje in prepoznavanje storilca kaznivega dejanja
V času zaustavitve in pregleda vozila, policiji ni bilo znano, kdo naj bi tatvino storil, ali da bi jo storili prav osebi, ki sta se v tistem času nahajali v vozilu, zato je policija v takratnih soslednih krajevnih in časovnih okoliščinah utemeljeno ustavila in pregledala vozilo, ne le z namenom obvezne opreme, za katero se sicer policist C. C. ni spomnil, če je v vozilu bila, pač pa tudi vozila oz. prtljage, z namenom odrivanja sledov in predmetov povezanih s kaznivim dejanjem tatvine, za kar je policija imela ustrezno in zadostno zakonsko podlago v določbi prvega odstavka 148. člena ZKP.
Predmeti v prtljažniku, ki ga je odprl obtoženi A. A., s strani policistov C. C. in E. E. so bili prosto vidni, ker so bili v prtljažniku pač naloženi, kar že samo po sebi izpodbija stališče pritožnika, da je prtljažnik "zaprt" prostor. Tak je res, ko so vrata prtljažnika zaprta, ne pa v smislu, da gre za tak del vozila, ki je skrit ali prirejen in da bi bilo za odpiranje in pregledovanje le-tega potrebno uporabiti posebna sredstva (razstavljanje, rezanje, lomljenje, itd.). Prtljažnik je naraven sestavni del notranjosti vozila, ki je ob pregledu vozila odprt, saj je le tako mogoč vizualen pregled le-tega s čutili, tako da v obravnavanem primeru ni šlo za situacijo, ko bi bila odredba za preiskavo vozila sploh potrebna, saj so policisti za opravo ogleda in pregled vozila imeli ustrezno zakonsko podlago na določbah prvega in drugega odstavka 148. člena ZKP in zato policija ni potrebovala sodne odredbe, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožnik.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen izgon tujca iz države - varnostni ukrep odvzem predmetov - kazenska sankcija - uporaba omilitvenih določil - priznanje krivde
Neutemeljena pa je pritožba zagovornika tudi v delu, ko graja odločbo o kazenskih sankcijah. Obdolženčevo priznanje krivde namreč sodišča ne zavezuje, da pri odmeri kazni uporabi omilitvena določila, kot je to razbrati iz pritožbenih navajanj. Glede na to, da obdolženec, poučen o nepreklicnosti in pravnih posledicah, storitev kaznivega dejanja iz koristoljubnosti priznal, pa so pritožbene trditve v smeri, da obdolženec obravnavano dejanje ni storil zaradi plačila (kot se mu je očitalo in kar je tudi priznal), temveč izključno zaradi dobrosrčnosti in ker je želel pomagati turškim državljanom, brez teže.
Zmotno je stališče pritožbe, da tožničina udeležba na zasebnem družabnem dogodku v prostem času ne more pomeniti kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka, ki letno izvede za več kot 100 milijonov EUR javnih naročil, od tožnice utemeljeno pričakovala, da se bo kot vodja Oddelka za javna naročanja in kot predsednica strokovnih komisij v postopkih javnega naročanja tudi v zasebnem življenju vzdržala ravnanj, ki bi vzbujala dvom v njeno nepristranskost in integriteto. Ta obveznost, ki ne glede na veliko število pogodbenih partnerjev tožene stranke ni nesorazmerna ali neživljenjska, je izrecno določena tudi v Kodeksu ravnanj pri toženi stranki, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da se nasprotje interesov in kršitve nepristranskosti, verodostojnosti in integritete po določbah ZJN-3 in ZIntPK ugotavljajo le v konkretnem postopku javnega naročila.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 286, 286/2, 286a, 286a/1, 488. ZVZD-1 člen 5, 9. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 11, 11-1.
regresni zahtevek zavoda - poškodba delavca - protipravnost ravnanja - nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - izdaja sodbe brez glavne obravnave - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je stranki opozorilo na namero izdaje sodbe brez glavne obravnave zaradi nespornega dejanskega stanja ter jima dalo možnost, da se o tem izjavita in zahtevata izvedbo naroka. Tožnica na ta dopis sodišča ni odgovorila, zato je sodišče upravičeno izdalo sodbo brez opravljene glavne obravnave.
OZ člen 15, 18, 18/1, 69, 70, 70/1, 125, 130, 130/1.
sklenitev pogodbe - sklenitev pogodbe po zastopniku - pogodba v breme tretjega - izjava volje
Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da s strani tožene stranke podpisana dobavnica in s strani tožeče stranke izstavljen račun toženi stranki za dobavo in montažo termoizolacijske nadgradnje predstavljata dokazilo o sklenitvi pogodbe med pravdnima strankama. To ne drži. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, so to lahko le indici, iz katerih pa ne izhaja nujno, da sta pravdni stranki dejansko sklenili pogodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050486
OZ člen 472, 472/1.
odstop od pogodbe zaradi kršitve nasprotne stranke - nenamenska poraba sredstev - odstopno upravičenje - dvostranska pogodba - izkazanost škode - delni odstop od pogodbe
Ker je do kršitve prišlo, ko tožnik od toženca še ni prejel nobenega plačila po pogodbi, je dejansko ostalo le pri poskusu nenamenske porabe javnih sredstev. Toženec se je zato kljub pogodbeno dogovorjenemu odstopnemu upravičenju s takojšnjim odstopom od pogodbe prenaglil. Tožniku bi smel zmanjšati ali celo odreči dogovorjeno plačilo le za prvi mesec oziroma za čas ugotovljene kršitve pogodbe, ni pa bil upravičen do razveze pogodbe tudi glede svojih bodočih obveznosti. Do te bi lahko prišlo šele potem, če bi tožnik kljub toženčevemu pozivu še naprej nalagal dela izven potrjenega programa javnega dela.