predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - redna odpoved iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev - kriteriji - diskriminatoren kriterij - bistvene kršitve določb postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali sta kriterija polivalentnosti oziroma delovne usposobljenosti in delovne uspešnosti diskriminatorna do vsakega od tožnikov, ker so le-ti delavci invalidi,
- ali je s spremembo sodbe sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka,
- ali obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ustreza standardu obrazložitve sodne odločbe in je s tem podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
- ali bi moralo sodišče druge stopnje pri odločitvi o nadomestilu plače tožnikom upoštevati denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, ki so ga tožniki prejemali?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki od 1. 1. 2013 obračunati plačo in od te plače odvesti davke in prispevke.
nezakonitost odpovedi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - upokojitev - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - kriteriji za odmero - odpravnina
ZMEPIZ-1 v določbi 83. člena ne predstavlja ovire za priznanje delovnega razmerja v sodnem sporu tudi v primeru, če se je delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki je bilo kasneje ugotovljeno za nezakonito, upokojil. ZMEPIZ-1 v določbi 80. člena ne onemogoča spremembe zavarovalne podlage tudi v primeru, ko je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja, temveč jo celo predvideva. ZMEPIZ-1 tudi sicer ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki obsega zbirke podatkov, potrebne za izvajanje tega zavarovanja, zbrane v različnih evidencah, torej ima omejen doseg in vpliv na priznanje statusa delavca, ki se v sodnem sporu ugotavlja ob upoštevanju vsebine razmerja. Pri tem je pomembno, da zakonska ureditev na delovno pravnem področju nikjer ne določa, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče priznati tudi po upokojitvi, prav tako pa tega ne onemogoča ureditev pokojninskega področja, saj le ta (v primeru, če do tega naknadno pride) daje tudi možnosti kasnejših posegov v dokončne in pravnomočne odločitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o odmeri starostne (predčasne) pokojnine v primerih naknadno priznanega delovnega razmerja.
Sodišče v primeru odločanja o sodni razvezi ni izključno vezano na datum upokojitve delavca, je pa delavčeva upokojitev ob sicer nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi lahko eno od pomembnih dejstev oziroma je celo eno od najbolj odločilnih dejstev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Sodišče v okoliščinah konkretnih primerov še vedno presoja in mora presojati, ali sodno razveže pogodbo o zaposlitvi z datumom upokojitve ali pa enkrat kasneje, najkasneje do odločitve sodišča prve stopnje.
Instituta odpravnine po 109. členu prejšnjega ZDR in odškodnine po 118. členu prejšnjega ZDR v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča razlikujeta, kar pa sodišču ne preprečuje, da višine odškodnine (sedaj denarnega povračila) tudi ne primerja z odpravnino, ki bi delavcu pripadala po zakonu. Poudariti pa je treba, da je ta primerjava lahko le okvirna, saj se kriterij za odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti iz 108. člena ZDR-1 razlikuje od kriterijev za določitev višine denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
Revizijsko sodišče se strinja z razlogi revizije toženke, da bodoča ocenjena škoda ne more biti upošteven kriterij za višino denarnega povračila, zlasti pa je odmera po tem kriteriju tudi nejasna in ta kriterij temelji na navrženem (le s strani tožnice zatrjevanem), vendar nepreverjenem podatku.
ZPP člen 367a. ZUJF člen 168, 169. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 5.
stroški prevoza na delo - bivališče - javni uslužbenec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialno pravno pravilno razlagalo pojema "bivališča" v zvezi s pravico do povrnitve stroškov prevoza javnega uslužbenca.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 21, 135. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 7, 48, 49, 50.
pokojnina - delo na kmetiji - zavarovalna doba - pokojninska doba - dopuščena revizija
Na podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožnik delo na kmetiji opravljal za plačilo, neprestano, osebno in po navodilih ter pod nadzorom gospodarja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so podani vsi elementi delovnega razmerja, s čemer je podana podlaga za priznanje pokojninske dobe iz naslova zavarovalne dobe po citiranih določbah Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (TZPZ) in Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZTPPIZ).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko delodajalec javnega uslužbenca premesti na novo delovno mesto le na podlagi in po postopku iz 149. in 150. člena ZJU.
predlog za dopustitev revizije - predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje predloga
Ker zakoniti zastopnik, ki je vložil predlog za dopustitev revizije, temu predlogu ni priložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče predlog na podlagi 367.č člena ZPP zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - premestitev - uvrstitev v plačilni razred
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec po prvem odstavku 20. člena ZSPJS pri premestitvi na novo delovno mesto upoštevati vse plačne razrede napredovanja na prejšnjem delovnem mestu ali le vsa napredovanja dosežena v nazivu.
ZPP člen 367a. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 12.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - določanje presežnih delavcev - uporaba kriterijev - diskriminacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede kriterijev za določitev presežnih delavcev in glede diskriminacije.
ZZVZZ člen 23, 26, 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 38.
porod na domu - povračilo stroškov
Neutemeljeno je stališče tožnice, da Pravila OZZ zožujejo pravico iz 23. člena ZZVZZ, ker porod predvidevajo kot bolnišnično storitev. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so v 23. členu ZZVZZ sicer res urejene precej splošno. To pa ne pomeni, da obvezno zdravstveno zavarovanje za vsako zavarovanko krije vse (mogoče) zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo ter porodom oziroma da že vsaka razčlenitev zakonske pravice na podzakonski ravni pravico iz 23. člena ZZVZZ nedovoljeno zožuje.
Posebni oziroma dodatni babiški pregledi med nosečnostjo, vodenje poroda na domu in poporodni obiski babice na domu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila OZZ) niso predvideni, kar pomeni, da ne spadajo v okvir stroškov, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. To seveda ne pomeni, da porod na domu ni mogoč, temveč zgolj, da se stroški za izvedbo poroda na domu ter predporodne in poporodne babiške oskrbe na domu ne krijejo iz javnih sredstev.
Po uveljavljeni sodni praksi je nelikvidna tista terjatev, za katero je očitno, da ne obstaja, ki je zelo nedoločena, zelo dvomljiva (katere obstoj ni izkazan niti s stopnjo verjetnosti), oziroma ji dolžnik "kvalificirano nasprotuje", npr. da je predmet nekega drugega postopka.
Tožnik je v postopku zatrjeval in dokazoval, da je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejel pogodbo o zaposlitvi, za drugo delovno mesto, za katerega se je zahtevala nižja raven strokovne izobrazbe, kot pa je bila zahtevana za njegovo prejšnje delovno mesto in da je zato upravičen do sorazmernega dela odpravnine po šestem odstavku 91. člena ZDR-1. Do dogovora med njim in toženo stranko glede višine sorazmernega dela odpravnine sicer ni prišlo, vendar pa tožniku zato ta njegova pravica ni prenehala. Nasprotovanje tožene stranke (pavšalno prerekanje te terjatve po temelju in višini; nepriznavanje terjatve; njeno zatrjevanje, da glede te terjatve tožnik ni sprožil nobenega spora; da mu je ponudila ustrezno zaposlitev) ne pomeni "kvalificiranega prerekanja" tožnikove terjatve, zaradi česar naj bi bila njegova terjatev nelikvidna.
Tožnik je v pobotni izjavi podrobno pojasnil način izračuna sorazmernega dela odpravnine, ki jo je po določbah OZ kot pobotno terjatev uveljavljal proti toženi stranki v zvezi z njeno terjatvijo za vračilo odpravnine. To sicer ne pomeni, da je višina, kot jo je določil, res takšna, vendar pa na drugi strani tudi ne pomeni, da ni določljiva. Zato je njegovo terjatev treba šteti za določeno in za likvidno. Za likvidnost njegove terjatve prav tako ni odločilno, da o njej še ni odločalo sodišče.
Delavec pride v zamudo z vračilom odpravnine, ki jo je prejel ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bila v postopku ugotovljena njena nezakonitost, naslednji dan po dnevu, ko mu je vročena sodba sodišča, s katero je bilo pravnomočno ugotovljena nezakonitost odpovedi, zaradi katere je prejel odpravnino.
Iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje jasno izhaja, da je sodišče tožnikovi pritožbi v celoti ugodilo in odločilo, da je tožnik upravičen še do zneska 1.052,45 EUR in do zakonskih zamudnih obresti od tega zneska, ki jih je vtoževal, torej od 22. 11. 2008 dalje do plačila. Zahtevka iz naslova zakonskih zamudnih obresti tožena stranka tudi ni substancirano prerekala. Očitno pisno pomoto v izreku glede zapisa leta, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti, je sodišče lahko popravilo na podlagi 328. člena ZPP. S tem sklepom o popravi sodišče svoje volje, ki jo je izrazilo v sodbi, ni spreminjalo in ni prišlo do poprave nasprotja med izrekom in obrazložitvijo v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da se v primeru, ko zavod izda neustrezno odločbo, ki je v sodnem postopku odpravljena in pravica zavarovancu priznana za nazaj, glede zakonskih zamudnih obresti smiselno uporabi določba 378. člena OZ v povezavi s 197. členom ZPIZ-2. Slednji vprašanje zamude oziroma zakonskih zamudnih obresti na področju pokojninskih prejemkov (čeprav zgolj deloma) ureja na poseben način, zato je treba navedeno določbo v skladu z načelom enakega obravnavanja smiselno uporabiti tudi glede zamude v izplačilu pokojninskih prejemkov v ostalih primerih.
Za nastanek zamude zavoda se zato kot ključen upošteva trenutek, ko bi morala biti zavarovancu denarna terjatev izplačana, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini. To pomeni, da v primeru, ko sodišče v sodnem postopku odpravi upravne odločbe zavoda in zavarovancu prizna pravico do pokojninske dajatve za nazaj (tožencu pa naloži odločitev o odmeri in izplačevanju te dajatve), zamuda nastane po poteku 60 dni od dneva, ko bi prvostopenjska odločba zavoda, ki je bila izdana zavarovancu (če bi bila pravilna), postala izvršljiva.
ZObr člen 6, 6-12, 40, 40/8. Uredba o spremembi Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2010) člen 5, 5/2.
vodja notranje organizacijske enote - formacija - dopuščena revizija - pripadnik Slovenske vojske - položajni dodatek
Sodišče druge stopnje je zmotno razlagalo, kaj pomeni določba Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, da mora biti začasna, bojna ali operativna skupina določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni. Izraz formacija ima v Slovenski vojski natančno določen pomen, ki ga ni mogoče samovoljno tolmačiti izven zakonskih okvirov. Tako 12. točka 6. člena Zakona o obrambi (ZObr) določa, kaj ta izraz pomeni. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirodobni in bojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev. Obenem osmi odstavek 40. člena ZObr določa, da minister za obrambo določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov. Navedeno pomeni, da je formacija akt, z vsebino, kot jo opredeljuje 12. točka 5. člena ZObr, za njegov sprejem pa je pristojen Minister za obrambo. Standardni operativni postopek ne po vsebini ne po izdajatelju ne ustreza opredelitvi formacije v navedenih določbah ZObr.
Tožnik za sporno obdobje ni upravičen do položajnega dodatka, saj posadka C. s formacijo ni bila opredeljena kot delovna, začasna, bojna ali operativna skupina.
brezposelnost - starejši delavec - odklonilno ločeno mnenje - pravica do denarnega nadomestila - zavarovalna doba
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) posebnega varstva starejših delavcev glede pogoja predhodnega zavarovanja ne določa. Ker je spregled upoštevanja že izkoriščene dobe določen le za trajanje pravice do denarnega nadomestila in to le za starejše delavce, se v vseh ostalih primerih že izkoriščena doba ne upošteva ponovno.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - delovno razmerje za nedoločen čas - konkludentna izjava volje - poslovodni delavec - prenehanje potrebe po delu delavca
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je v okoliščinah konkretnega primera mogoče šteti, da je bilo z delavcem konkludentno sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas za delovno mesto po prejšnji pogodbi o zaposlitvi in ali sta s tem zaključkom sodišči druge in prve stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka in pravilno uporabili materialno pravo; ali je sodišče vezano na pravilno poimenovanje odpovednega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ali se lahko šteje, da je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, če je poslovodni delavec razrešen z mandata, delodajalec pa mu ne more zagotoviti drugega dela.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna.
Tožnik je glede na način poškodovanja in neznosno bolečino trpel zelo intenziven primarni strah v trajanju 30 minut. Še v času trajanja tega primarnega strahu je začel trpeti zelo intenziven sekundarni strah. Bil je utemeljeno zaskrbljen za usodo noge. Intenziven sekundarni strah je trpel tudi po oskrbi z mavcem. Ta je trajal do odstranitve mavca (približno en mesec). Nato je bil strah zmeren in občasno intenziven, trajal je so odstranitve OSM (približno tri mesece). Občasen strah je trpel do zaključenega zdravljenja oziroma tudi do dneva izdelave izvedenskega mnenja. Po oceni Vrhovnega sodišča predstavlja primerna odškodnina glede na intenzivnost in trajanje primarnega in sekundarnega strahu, ki ga je trpel tožnik, 4.000,00 EUR, kar predstavlja protivrednost 3,7 povprečnih neto plač v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje.