predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je na podlagi 367.c člena ZPP zavrnilo predlog za dopustitev revizije.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča glede zahtevka za priznanje otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca materialnopravno pravilna.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - višja sila - neupravičeni izostanek z dela - epidemija
Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali sta sodišči nižje stopnje zmotno uporabili materialno pravo glede narave vtoževane terjatve, kot tudi glede vseh predpostavk odškodninske odgovornosti toženke;
2. ali sta sodišči nižje stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena;
3. ali sta sodišči nižje stopnje zmotno uporabili materialno pravo s tem, ko sta zavzeli stališče, da je bila tožniku pravica do odmora kršena že zato, ker je moral biti ves čas prisoten na delovnem mestu.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
ZPP člen 17, 25, 25/2, 30, 30/2. ZDSS-1 člen 2, 7.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Ker tožnik zatrjuje, da mu je škoda nastala zato, ker Ministrstvo za zdravje, ki je v tem sporu tožena stranka, ni pripravilo podzakonskega akta, to ni socialni spor po drugi alineji drugega odstavka 7. člena ZDSS-1. Gre za premoženjskopravni civilni spor, v katerem tožnik zahteva od tožena stranke plačilo odškodnine iz razloga, ker ta ni izpolnila zakonske obveznosti, ki ji jo je nalagal prvi odstavek 403. člena ZPIZ-2. Za reševanje tega spora je stvarno pristojno okrajno sodišče.
nesreča pri delu - odškodnina - renta - dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v konkretnem primeru na pravico do rente zaradi bodočega prikrajšanja pri zaslužku vpliva sprememba v zvezi z zaposlitvijo med sodnim postopkom.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Vračanje zadev v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje je določeno kot izjema (npr. če pravica do pritožbe pretehta nad pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja). Tudi v takšnih, izjemnih primerih, mora sodišče opraviti ustrezno tehtanje in pojasniti obrazložitev, ki je v izpodbijanem sklepu izredno skopa, saj temelji zgolj na tem, da sodišče druge stopnje „samo ne more dopolniti dokaznega postopka v zvezi z denarno reparacijo in eventualnimi prejemki tožnika, niti glede plačila odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka, saj sodišče prve stopnje dejanskega stanja v tem delu sploh še ni ugotavljalo.“
Navedeni zaključek sodišča druge stopnje tudi sicer ni pravilen, saj je evidentno, da je sodišče prve stopnje že izvedlo nekatere, res pa ne vseh dokazov v zvezi z odločitvijo v IV. točki izreka, kar pomeni, da bi bilo treba izvesti le še nekatere dodatne poizvedbe, ki jih je predlagal toženec (in morebiti dodatno zaslišati tožnika). V zvezi z zavrnitvijo dela zahtevka tožnika v delu VI. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje je že sodišče druge stopnje obrazložilo, da gre za odškodnino in da je postavljen zahtevek tožnika v višini bruto razlik plače celo pravilen; zato je nadaljnji zaključek s tem v zvezi, da dejansko stanje ni bilo pravilno oziroma popolno ugotovljeno, najmanj nenavaden, vsekakor pa ne pomeni, da bi to zahtevalo še posebno dopolnjevanje oziroma ugotovitve.
Pogoji za dopustitev revizije glede vprašanj, navedenih v predlogu, niso izpolnjeni, saj ne gre za vprašanja, o katerih vrhovno sodišče še ni zavzelo stališča.
ZDR-1 člen 73, 74, 74/1, 74/3, 77, 89. ZPP člen 165, 378. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
vodilni delavec - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - potek mandata - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog
Tretji odstavek 74. člena ZDR-1 ne določa, da je predčasna razrešitev vodilnega delavca oziroma njegovo neimenovanje po poteku mandata poseben oziroma samostojen odpovedni razlog. To pomeni, da lahko delodajalec vodilnemu delavcu, ki ima za opravljanje vodilnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, zakonito redno odpove to pogodbo le na enega od načinov, določenih v 89. členu ZDR-1 ter po postopkih, ki so opredeljeni v 12. poglavju II. dela ZDR-1.
ZDR-1 člen 6, 7, 8, 47. OZ člen 179. Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost člen 9, 15. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 17. Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi člen 14. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) člen 18, 25.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - znižanje plače - odvračalni učinek - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - diskriminacija
Prenos pojmov evropske ureditve o učinkoviti, sorazmerni in odvračilni odškodnini v ZDR-1 oziroma pojma odvračilnosti, kot ga razume evropsko pravo preko razlage SEU, ne predstavlja posebne in samostojne podlage oziroma kriterija za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru diskriminacije in v našem pravu tudi trpinčenja, ki bi zahteval kaj več kot popolno odškodnino za (v konkretnem primeru) nepremoženjsko škodo žrtvam diskriminacije in trpinčenja. Tako tudi nekoliko drugačna opredelitev ZDR-1 v zvezi z odmero višine denarne odškodnine več ali manj še vedno ostaja v okvirih klasičnega odškodninskega prava in se povezuje z odmero odškodnine po OZ. Zakonodajalec ob prenosu evropske ureditve in prakse SEU v naš pravni sistem kljub nakazanemu namenu v obrazložitvi prvega predloga zakona dejansko ni drugače uredil načela odvračilnosti, kot ga pozna evropska ureditev. Ob navedbah iz predloga zakona o sankcioniranju in priznanju preventivne in kaznovalne funkcije, kar pomeni odstop od pravil splošnega civilnega prava, zakonodajalec tega v tekstu zakona ni ponovil, niti ni nadgradil evropske ureditve, saj v besedilu zakona ni določil odškodnine kot sankcije, temveč odškodnino, ki ostaja v okvirih klasičnega odškodninskega prava. Zakonodajalec tudi ni uvedel posebnih meril, ki bi se morda lahko upoštevala pri odvračilni funkciji odškodnine in na ta način te ureditve ni nadgradil.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP zavrnilo.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe v odgovor - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vrnitev v prejšnje stanje
Pritožbeno izpodbijanje pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, kdaj je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, ne pomeni izpodbijanje zamudne sodbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v smislu drugega odstavka 338. člena ZPP. Zmotno je tudi razlogovanje sodišča druge stopnje, da bi lahko tožena stranka dejstvo, da je bil odgovor na tožbo vložen prepozno, uveljavljala v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje. Institut vrnitve v prejšnje stanje je namenjen odpravi prekluzivnih posledic upravičene zamude za opravo določenih pravnih dejanj, ki izvirajo iz strankine sfere, ne pa zamude, ki je posledica nepravilnega vročanja tožbe v odgovor.