Glede na določbo 19. člena ZDSS-1 in ob dejstvu, da ta zakon glede pristojnosti za odločanje v postopkih za zavarovanje dokazov ne določa drugače, je tudi v delovnih sporih treba uporabiti zakon, ki ureja pravdni postopek, to je ZPP, ki takšne posebne določbe vsebuje v členih 264 do 268. a. Za stališče, da se te določbe ZPP v sporih, za katere so pristojna delovna sodišča, ne uporablja, ni podlage.
ZPP člen 380, 380/1. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/3, 18, 18/1, 51. ZSVarPre člen 2, 7, 27, 27/1.
varstveni dodatek - pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka - vrednost nepremičnine - etažna lastnina
Ni podlage za stališče, da zaradi formalno nevzpostavljene etažne lastnine, ki bi bila vpisana v zemljiško knjigo, tožnici ni mogoče priznati varstvenega dodatka, čeprav bi bila v primeru, kolikor bi bila etažna lastnina vzopstavljena, do tega dodatka upravičena. Tožnici ne more biti v škodo dejstvo, da do formalne ureditve etažne lastnine še ni prišlo.
sodba na podlagi pripoznave - predlog za dopustitev revizije - stroški postopka
Tožnik je sicer ustrezno opisal pravno problematiko v tem sporu, nato pa zgrešil relevantna pravna vprašanja. S prvim vprašanjem namreč sprašuje o ustavni dopustnosti odločitve sodišča, vendar to v konkretni zadevi ni relevantno pravno vprašanje. Prav tako odločitev sodišča ali odločitev, za katero se zavzema tožnik, ne nasprotuje kogentni določbi tretjega odstavka 3. člena ZPP (in ne ZDR-1, na kar se sklicuje tožnik), sicer pa to tudi ni bil odločilni razlog za presojo sodišča (drugo vprašanje). Tretje vprašanje, ki se nanaša na stroške postopka, ne more biti predmet revizije.
vodilni delavec - razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Položaj vodilnega delavca je drugačen od položaja poslovodne osebe. Pri vodilnih delavcih pogojev za opravljanje funkcije ne določajo zakon ali predpisi, izdani na njegovi podlagi. To pa pomeni, da razrešitev vodilnega delavca, za razliko od razrešitve poslovodnega delavca, ne more predstavljati sama po sebi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Izpolnjevanje formalnih pogojev s strani delodajalca, ki na trgu za finančno nadomestilo ponuja storitve napotitve uporabnikom, ki torej deluje kot agencija za zagotavljanje začasnega dela, ni odločilna za opredelitev, da gre za posredovanje dela delavcev uporabniku. Bistveno je, ali pravni subjekt ponuja storitev, ki vključuje napotitev delavcev, s katerimi je sam sklenil delovna razmerja prav zato, da bi jih napotil k tretjim podjetjem. Te delavce je treba obravnavati kot delavce delodajalca, ki opravlja dejavnost posredovanja dela delavcev uporabniku, tudi če ta ni registriran za to dejavnost in jim zagotavljati vse pravice, ki jih imajo delavci, zaposleni pri delodajalcih, ki so registrirani za posredovanje delavcev uporabnikom.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Do očitka, da tožnik po tem, ko je ugotovil, da v izmeni ne bo odpremljena zadostna (planirana) količina plaščev, ni ukrepal in ni obvestil nadrejenega, sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča niti v dejanskem (zakaj ga ni obvestil, ali so obstajale okoliščine, zaradi katerih ga upravičeno ni obvestil itd.) niti v pravnem pogledu (ali je takšna tožnikova obveznost obstajala in ali je bila kršena). Gre za očitek samostojne kršitve pogodbenih oziroma delovnih obveznosti, od obstoja katere je lahko odvisna zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi navedenega Vrhovno sodišče soglaša s presojo, da bi bilo bilo v primeru, ko bi sodišče druge stopnje prvič odločalo o obstoju navedene kršitve, prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe.
Terjatev, ki jo tožnik uveljavlja, ni čista denarna terjatev, saj se spor prvenstveno nanaša na dolžnost vključitve tožnika v poklicno zavarovanje (torej ali bi tožnik sploh moral biti poklicno zavarovan itd.) in šele posledično na plačevanje prispevkov za takšno zavarovanje.
Iz sklepa sodišča prve stopnje I Pd 553/2017 izhaja, da je bila tožnikova prva tožba zavržena, ker je njegov zahtevek izhajal iz delovnega razmerja, šlo pa je za zahtevek, glede katerega je treba najprej uporabiti notranje varstvo v skladu z določbo 200. člena ZDR-1.2 Ker tožnik tega ni storil, ni bila podana procesna predpostavka za vložitev tožbe pred pristojnim sodiščem, zaradi česar je sodišče tožnikovo prvo tožbo zavrglo na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku.
Podlaga za odločitev sodišča je bila formalne narave - neizpolnjevanje procesne predpostavke za sodno varstvo - in ne vsebinski razlogi za odločitev. Očitno je šlo torej za zavrženje tožbe iz razloga, ki se ne tiče same stvari v smislu določbe prvega odstavka 367. člena OZ. Prav za takšen primer („če je bila tožba zoper dolžnika zavržena iz kakšnega vzroka, ki se ne tiče same stvari“) pa ta določba predvideva možnost, da se pomanjkljivosti popravijo, kljub temu, da tožnik ni pravilno ukrepal. Vendar pa mora zato, da pride do prekinitve zastaranja že z vložitvijo prve tožbe, vložiti novo tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila tožba zavržena. To je tožnik storil.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 2. Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
dopuščena revizija - slovenska vojska - zaposlitev v slovenski vojski - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi - izplačilo posebne nagrade
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri odločitvi o višini posebne nagrade tožniku pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni upoštevalo vseh let zaposlitve.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je na podlagi 367.c člena ZPP zavrnilo predlog za dopustitev revizije.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Ker ne obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče, da se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo stroški nege kot del institucionalnega varstva, ki jo izvaja zasebni izvajalec brez koncesije, oziroma ki s toženo stranko nima sklenjene pogodbe iz 65. člena ZZVZZ;
2. ali je materialnopravno pravilna odločitev, da je tožena stranka kot nosilka in izvajalka obveznega zdravstvenega zavarovanja, odgovorna za obveznosti države oziroma izvršilne veje oblasti, da zagotovi mrežo javne službe za institucionalno varstvo in mrežo javne zdravstvene službe oziroma ali se sme toženi stranki zaradi domnevno neustrezne mreže javne službe za institucionalno varstvo naložiti kritje stroškov zdravstvene nege v nasprotju z zakonsko ureditvijo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoj iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo predlog za dopustitev revizije.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.