kolektivna pogodba - povračilo stroškov - povračilo stroškov in drugih prejemkov - sklepanje kolektivne pogodbe
ZUJF je zaradi javno finančnih razlogov prekinil veljavnost prejšnjih določb KPND v zvezi s povračili stroškov in nekaterih drugih prejemkov in s tem tudi posegel v pravice do povračil stroškov in drugih prejemkov (ki so bile pred tem urejene s Spremembami KPND 98, ki jih je podpisal predlagatelj tega spora), te pravice pa določil na novo. Ta poseg ni bil protiustaven niti ni posegel v kolektivno pogajanje, saj je bil v obdobju sprejemanja zakona (prav z namenom uravnoteženja javnih financ zaradi gospodarske in finančne krize) in z namenom ohranjanja kolektivnega dogovarjanja že predhodno sklenjen tudi Dogovor in v skladu z dogovorom tudi Aneks h KPND 2012, ki je začel veljati naslednji dan po uveljavitvi ZUJF. Če navedeni Dogovor in Aneks takrat ne bi bila sprejeta, bi se 164. do 181. členi ZUJF-a uporabljali neposredno. Navedena ureditev predstavlja zakonski poseg v prejšnjo ureditev iz javno finančnih razlogov. Poseg je ostal tudi v okvirih, ki so jih določili oziroma so se z njimi strinjali socialni partnerji, saj določbe zakona z res minimalnimi razlikami niso drugačne kot določbe Dogovora in Aneksa h KPND 2012. Kljub zakonskemu posegu je torej prišlo do ohranitve kolektivnega dogovarjanja in tudi do nove ureditve (nižjih) povračil stroškov ter drugih prejemkov z Dogovorom in Aneksom h KPND 2012. Zato zakonski poseg v okoliščinah tega primera ni bil v nasprotju z načeli svobode kolektivnega dogovarjanja.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede vpliva kontinuitete najemne pogodbe ter pogoja vpisa v register neprofitnih stanovanjskih organizacij na upravičenost do subvencije neprofitne najemnine za neprofitno stanovanje.
ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Vse listine, na katere sta stranki oprli svoje navedbe o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede višine stroškov vojaškega usposabljanja, se nahajajo v spisu. Glede na to, da je razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje le v tem, da se sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni ukvarjalo z višino tožbenega zahtevka, pri čemer sodišče druge stopnje ni obrazložilo, zakaj bi ob listinah v spisu to zahtevalo vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ni izkazana ustrezna podlaga za vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Sploh pa ob podatku, da ta spor traja že več kot devet let.
plačilo razlike v plači - pedagoška obveznost - načelo enakosti
Iz navedenega izhaja, da je treba v tem sporu - v okviru postavljenih trditev strank - primerjati tožničine obveznosti z obveznostmi predavateljev, ki imajo število ur NPO določeno na podlagi 30-tedenskega študijskega programa ter tako preveriti, ali je tožnica, ki kot predavateljica v 40-tedenskih študijskih programih opravi 360 ur NPO (in druge obveznosti), v enakem položaju kot predavatelji, ki na 30-tedenskih študijskih programih opravijo 270 ur NPO (in druge obveznosti). Tožnica je lahko s temi predavatelji v enakem položaju le, če je obseg njihovih drugih obveznosti upoštevno večji, sicer pa gre pri plačilu njihovega dela za nerazumno razlikovanje med obema skupinama predavateljev na škodo tožnice.
dopuščena revizija - javni uslužbenci - plača po dejanskem delu - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnik za čas opravljanja višje vrednotenega delovnega mesta - v obdobju od 1. 4. 2014 do 31. 3. 2018 - upravičen do razlike v plači v višini enega plačnega razreda.
Ker je torej delovne izkušnje iz prvega odstavka 53. člena ZOFVI možno pridobiti tudi v organizacijah, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, pa vzgojo in izobraževanje vseeno izvajajo, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presodili, da je tožnica izpolnjevala pogoj zahtevanih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
Ker se je okrajno sodišče izreklo za stvarno nepristojno šele s sklepom, ki je bil izdan po razpisu glavne obravnave, je o svoji nepristojnosti glede na drugi odstavek 19. člena ZPP sklepalo prepozno. Zato je prišlo do ustalitve stvarne pristojnosti pri tem sodišču.
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da je bil pri toženki v delovnem razmerju, ampak v pogodbenem razmerju, s katerim utemeljuje premoženjskopravni zahtevek za vračilo plačanega zneska za usposabljanje. To ni vsebina delovnega spora po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki je določen kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Ne gre tudi za kakšen drug spor iz 5. člena ZDSS-1, ki določa stvarno pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih.
ZPIZ-2 člen 60, 60/1-2, 61,61/1. BBHSZ člen 37, 37/1, 37/3, 36. ZPP člen 378.
pravica do vdovske pokojnine - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in bosno in hercegovino - varstvo pridobljenih pravic
Tožničinemu možu je bila starostna pokojnina ponovno odmerjena na podlagi prvega odstavka 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Ker je bila ta nižja od pokojnine, ki jo je prejemal po prejšnji odločbi, mu je bila na podlagi tretjega odstavka 37. člena Sporazuma še naprej izplačevana starostna pokojnina po tej odločbi. S tretjim odstavkom 37. člena Sporazuma je bila varovana pravica le upravičenca, zato je bila kot osnova za odmero tožničine vdovske pokojnine pravilno upoštevana pokojnina njenega moža, odmerjena glede na prvi odstavek 37. člena Sporazuma.
državna štipendija - vračilo štipendije - višja sila - predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči prve in druge stopnje z odločitvijo o odpravi odločb o dolžnosti vrnitve štipendije pravilno uporabili materialno pravo;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede odločitve, da bi bilo treba v odločbo o dodelitvi državne štipendije poseči z izrednimi pravnimi sredstvi.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - regres za letni dopust - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se regres za letni dopust do višine 100% povprečne mesečne plače upošteva kot dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v skladu s 1. točko prvega odstavka 112. člena ZUPJS.
odmor med delovnim časom - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije
S tretjim vprašanjem tožnik sprašuje, ali čas odmora po slovenskem pravu ustreza pojmu časa počitka ali delovnega časa po Direktivi 2003/88/ES, vendar z njim zgreši nosilne razloge za odločitev v tej zadevi, saj sodišči prve in druge stopnje sodb nista oprli na razloge, ki bi odmor obravnavali drugače kot počitek. Obenem gre za vprašanje, ki ima jasen odgovor, in sicer da odmor po slovenskem pravu ustreza pojmu počitka v navedeni direktivi.
Predlagatelj v zadnjem vprašanju sprašuje o omejitvah odmora zgolj zato, ker delavec za čas odmora skladno z določbami ZDR-1 prejme plačilo, kot če bi delal, vendar tudi to vprašanje nima zveze z razlogi odločitve sodišč v tej zadevi. Tudi sicer je popolnoma jasno, da zgolj dejstvo, da se po naši zakonodaji odmor všteva v delovni čas (peti odstavek 154. člena ZDR-1) in je plačan, ne omogoča kršitev ali omejitev pravice do odmora.
delovno razmerje - pogodbena kazen - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pomembno pravno vprašanje je pravilna presoja o obstoju temelja za plačilo pogodbene kazni po določbi 62. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje ugotovilo drugačno dejansko stanje kot sodišče prve stopnje glede trajanja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile predmet redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ter s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka;
- ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita, ker so bile kršitve obveznosti iz delovnega razmerja storjene v času pred podajo pisnega opozorila;
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožniku delovno razmerje pri toženki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 11. 2019 ni prenehalo in mu skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 4. 2014 še traja, čeprav je tožnik od 1. 6. 2020 dalje v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu;
- ali je odločitev sodišča druge stopnje, da tožniku delovno razmerje pri toženki še traja, v nasprotju z razlogovanjem sodišča druge stopnje, da v tem sporu še ni bilo ugotovljeno dejansko stanje glede sodne razveze pogodbe o zaposlitvi;- ali je odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi skladna z določbo 181. člena ZPP.