Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko delodajalec javnega uslužbenca premesti na novo delovno mesto le na podlagi in po postopku iz 149. in 150. člena ZJU.
ZPP člen 367a. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 12
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - določanje presežnih delavcev - uporaba kriterijev - diskriminacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede kriterijev za določitev presežnih delavcev in glede diskriminacije.
Iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje jasno izhaja, da je sodišče tožnikovi pritožbi v celoti ugodilo in odločilo, da je tožnik upravičen še do zneska 1.052,45 EUR in do zakonskih zamudnih obresti od tega zneska, ki jih je vtoževal, torej od 22. 11. 2008 dalje do plačila. Zahtevka iz naslova zakonskih zamudnih obresti tožena stranka tudi ni substancirano prerekala. Očitno pisno pomoto v izreku glede zapisa leta, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti, je sodišče lahko popravilo na podlagi 328. člena ZPP. S tem sklepom o popravi sodišče svoje volje, ki jo je izrazilo v sodbi, ni spreminjalo in ni prišlo do poprave nasprotja med izrekom in obrazložitvijo v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - premestitev - uvrstitev v plačilni razred
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec po prvem odstavku 20. člena ZSPJS pri premestitvi na novo delovno mesto upoštevati vse plačne razrede napredovanja na prejšnjem delovnem mestu ali le vsa napredovanja dosežena v nazivu.
predlog za dopustitev revizije - predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje predloga
Ker zakoniti zastopnik, ki je vložil predlog za dopustitev revizije, temu predlogu ni priložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče predlog na podlagi 367.č člena ZPP zavrglo.
spor o pristojnosti - spor med delavcem in delodajalcem v zvezi z delovnim razmerjem
Predmet spora v tej zadevi je tožničin zahtevek iz naslova neizplačane plače, neizplačanega sorazmernega dela regresa za letni dopust in odpravnine ter odškodnine po 3. odstavku 111. člena ZDR-1. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je za odločanje na podlagi b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno in krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi za pritožbo
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje in zoper vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje torej ni namenjena izpodbijanju razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlagatelji v pritožbi ne navajajo, da bi sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljvosti ali da bi moralo samo opraviti novo sojenje. Navajajo le, da bi moralo odločiti o pritožbi, kar pa je sodišče storilo.
predlog za dopustitev revizije - popolnost predloga - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga
Tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije ni zadostila zahtevam za dopustitev revizije, določenim v 367. b členu ZPP, saj ni navedla spornega pravnega vprašanja in v povezavi s tem obrazložila, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito v skladu z zahtevo iz četrtega odstavka.
Tožnik je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil 2. 1. 2016. Zato je toženec pravilno uporabil predpis, veljaven v času odločanja, to je v času nastanka zavarovalnega primera. Ta določa, da se za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe upošteva pokojninska doba brez dokupa in brez dodane dobe.
revizija - popolnost revizije - predlog za dopustitev revizije kot priloga revizije - procesna predpostavka - zavrženje revizije
Na podlagi drugega odstavka 373. člena Zakona o pravdnem postopku mora v primeru dopuščene revizije stranka reviziji priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o njeni dopustitvi. Gre za procesne predpostavke oziroma zahteve za popolnost dopuščene revizije, ki so predpisane zaradi varstva pravic nasprotne stranke, ki lahko le na takšen način učinkovito uresniči svojo pravico do izjave v revizijskem postopku, saj sicer s predlogom in sklepom o dopustitvi revizije ne more biti seznanjena.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pojem izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ga glede na konkretne življenjske primere zapolnjuje sodna praksa. Vrhovno sodišče je že sprejelo načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Ugotovitev sodišč, da se je v spornem obdobju izvajala klasična metoda na odprtem srcu, ki je po učinku enakovredna minimalno invazivni metodi, bi zato lahko pomenila, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane. Vendar so bile v konkretnem primeru ugotovljene tudi druge relevantne okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati pri zapolnitvi tega pravnega standarda.
OZ člen 82, 191, 1053. ZPP člen 3, 7, 8, 212, 215. ZDR člen 6, 6/6, 84, 128. URS člen 22. Obrtni zakon (1988) člen 5, 5/1, 5/2
voznik tovornega vozila - plačilo nadur - pisni sporazum - odločba Ustavnega sodišča - dokazovanje - dokazna ocena - veljavnost kolektivne pogodbe - pobotni ugovor
Stranki sta sporazum, da so poravnane vse medsebojne obveznosti, sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana, torej po tem, ko so zapadle že vse vtoževane terjatve. Zato bi se moralo sodišče druge stopnje opredeliti do vsebine sporazuma (ki ga tožnik zaradi morebitnih napak volje ne izpodbija) in ne bi smelo zavrniti toženke z golim sklicevanjem na ustavno odločbo o prepovedi vnaprejšnje odpovedi odpravnini. V premoženjskopravnem delovnem sporu ne veljajo pravila o obrnjenem dokaznem bremenu. Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi dokaze. Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je res na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala. Konkretno to pomeni, da mora delavec dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko. Absurdno je očitati toženki, da ni dokazala, da je tožniku plačala vse nadure, oziroma da jih je opravil manj, kot zatrjuje, saj je toženka dokazovala, da je ure, ugotovljene na podlagi evidence, ki jo je po zakonu dolžna voditi, plačala (in da torej več ur ni opravil), sodišče pa je dokazne predloge, ki jih je predlagala, zavrnilo. Pravica do dodatka za delo preko polnega delovnega časa je zagotovljena z zakonom, ki le glede višine napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je treba izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah. Toženka je pobotni ugovor utemeljevala s trditvijo, da je bil znesek, izplačan kot dnevnice, namenjen kritju le teh, preostanek pa morebitnim viškom ur. Ker tožnik ni zatrjeval nasprotnega (da presežek plačila ni bil namenjen kritju viška ur; prav višek ur pa je tožnik v sporu zatrjeval), presoja, da je toženka plačala nekaj, kar ni bila dolžna, temelji na dejstvu, ki ni bilo ugotovljeno. Zato materialno pravo v zvezi s pobotnim ugovorom ni bilo pravilno uporabljeno.
vložitev pritožbe - izredna pravna sredstva - oseba brez pooblaščenca - napačen pravni pouk
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar pa tožnica ni izkazala). Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi vključuje vsa dejanja strank v takšnem postopku, torej v postopku obnove tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka. Tožnica, ki je predlog za obnovo postopka pravilno vložila po odvetnici, bi torej tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje lahko vložila le po odvetnici. Ker je tožnica ravnala v skladu z napačnim pravnim poukom, ne more biti prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic. Zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo nepravilno zavrglo. Dosedanja napaka v postopku se glede na napačen pravni pouk odpravi tako, da se tožnici v roku za vložitev pritožbe (15 dni), ki pa v nastali situaciji teče od vročitve tega sklepa revizijskega sodišča, omogoči, da zoper sklep sodišča prve stopnje ponovno vloži pritožbo, vendar le po pooblaščencu, ki je odvetnik, torej v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP.
razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje datuma vročitve
Toženka v svoji pritožbi pravilno opozarja na to, da obrazložitev vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v prvi vrsti ni ustrezna, tudi sicer pa ni utemeljena. Le še dodatna ugotovitev tega, kdaj je bila ena od odločb toženke vročena tožnici, nikakor ne more predstavljati razloga za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. To dejstvo lahko brez zavlačevanja ugotovi že sodišče druge stopnje samo.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - preplačilo - vračilo preveč plačanega nadomestila - pravnomočnost
Pravna podlaga za zahtevek za vrnitev preveč izplačanih sredstev zaradi kasneje odpadle pravne podlage je podana v 194. členu ZPIZ-2. Odločba o ustavitvi izplačevanja nadomestila za naprej ne vpliva na odločanje o obstoju pravice do izplačevanja za nazaj.
Za okoliščino, ki bi utemeljevala ugoditev predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ne šteje imenovanje za sodnika porotnika, ki opravlja to funkcijo v času vložitve tožbe.
Tožeča stranka je predlog za obnovo postopka vložila 6. 6. 2017, odločba sodišča prve stopnje pa je bila izdana 24. 11. 2017, to je po začetku uporabe ZPP-E 14. 9. 2017. Zato bi tožeča stranka lahko revizijo v tem sporu vložila le na podlagi predhodnega sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Tožeča stranka ni predlagala njene dopustitve, zato revizija v skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP ni dovoljena.