14. člen ZSVarPre ne daje podlage za presojo, da se družinska pokojnina, ki jo prejemata mladoletna otroka tožnice, ne všteva v lastni dohodek družine.
dopuščena revizija - neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - tedenski počitek - dnevni počitek - kompenzacija - kršitev pravic delavca - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Z naknadnim koriščenjem presežkov opravljenih ur se vzpostavlja povprečna obremenitev 40 ur tedensko. Ur te izravnave ni pravilno šteti v kvoto opravljenih ur, saj bi to pomenilo, da se te ure upoštevajo dvakrat - najprej, ko so oddelane, nato še, ko se izravnajo v obliki odsotnosti. Namen je ravno obraten. Izravnalne ure se štejejo kot ure le za namen evidenc, zato da delodajalec in delavec ob evidentiranih presežkih oddelanih ur vesta, za kolikor ur in kdaj je bila delavcu omogočena izravnava v okviru neenakomerno razporejenega delovnega časa (z namenom doseči povprečno 40 urno tedensko obremenitev).
Izravnava v obliki zagotavljanja prostih ur (oz. počitka) torej pomeni, da v tem obdobju delavec ne dela in nima delovnih obveznosti. Te ure, ki so dejansko le obračunske ure za evidence, je zato treba šteti kot čas počitka.
dopuščena revizija - odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe - naknadno odpadel pravni interes - zavrženje revizije
Že pred vložitvijo revizije (ta je bila vložena 1. 10. 2025) je nadzorni svet prvega nasprotnega udeleženca 24. 9. 2025 sprejel sklep o imenovanju drugega delavskega direktorja za mandatno obdobje petih let. V sklepu je bilo določeno, da stopi v veljavo, ko B. B. pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave. To dovoljenje je pridobil 8. 1. 2026. S tem je začel sklep o njegovem imenovanju polno učinkovati in je takrat prenehal mandat druge nasprotne udeleženke kot delavske direktorice v upravi prvega nasprotnega udeleženca. S tem pa je odpadel tudi razlog za odločanje sodišča o odpoklicu druge nasprotne udeleženke kot delavske direktorice, torej tudi pravni interes predlagatelja za revizijo, saj ne more več doseči oblikovalnih učinkov sodne odločitve, ki jo je predlagal.
ZPP člen 86, 86/4, 367b, 367b/1, 367č, 374, 374/1.
postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema od navedenega pravila velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Tožnik ne zatrjuje niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega je predlog vložen prepozno. Po prvem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka predlog za dopustitev revizije podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje. Iz tožnikove vloge je razvidno, da je sodbo sodišča druge stopnje prejel 9. 6. 2025, svojo vlogo pa je predložil vrhovnemu sodišču 5. 1. 2026.
dopuščena revizija - vodilni delavec - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razrešitev vodilnega delavca - prenehanje mandata - vrnitev na delo - reintegracijski zahtevek
Posebnosti glede ureditve položaja pravic in obveznosti vodilnih delavcev ne pomenijo, da tudi vodilnim delavcem ni mogoče zagotoviti polnega varstva pravic in da se zgolj zaradi njihovega posebnega položaja in prenehanja mandata z razrešitvijo v nobenem primeru ne morejo vrniti na vodilno delovno mesto.
Vodilni delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas opravljanja mandata in mu mandat nezakonito preneha, lahko za preostali čas mandata zahteva tudi vrnitev na vodilno delo. Od okoliščin primera pa je odvisno, ali bo s takšnim zahtevkom tudi uspel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00091476
ZDR-1 člen 44
javni uslužbenci - razlika v plači - opis del in nalog - upoštevanje napredovanj - sprememba prvostopenjske odločitve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
I. Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali je podana kršitev določb postopka, če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, ne da bi bil glede temelja zahtevka izveden kakršenkoli dokaz, niti ni strankam dana možnost, da bi se izrekle o naziranjih sodišča druge stopnje, ki so diametralno nasprotna fokusu postopka na prvi stopnji;
− ali je delavec upravičen do razlike plače med plačo delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in plačo višje vrednotenega delovnega mesta, če sta opisa delovnih mest v bistvenih delih enaka;
− ali je delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za eno delovno mesto, lahko upravičen do plačila za delo na drugem delovnem mestu v višini izhodiščnega plačnega razreda tega drugega delovnega mesta, povečano za plačne razrede napredovanj, ki jih je že dosegel na prvem delovnem mestu.
osnovna plača - dodatek za delovno dobo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno, da se dodatek za delovno dobo, pridobljen pri prejšnjih delodajalcih, vključi v osnovo plačo delavca, če se delavec in delodajalec tako dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in s tem niso kršene minimalne pravice delavca, določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - odreditev nadurnega dela - odklonitev dela - trditvena podlaga - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje presojalo utemeljenost pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi brez podlage v prvostopenjskih navedbah tožnika;
- ali je sodišče druge stopnje presojalo utemeljenost pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi brez podlage v dopustnih pritožbenih navedbah tožnika;
- ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje o neutemeljenosti pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožbeni preizkus je omejen le na preizkus uporabe razveljavitvenega pooblastila iz 357.a člena ZPP, toženka pa v pritožbi ni podala navedb zoper vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V tej zvezi je sodišču druge stopnje očitala le, da ni obrazložilo, zakaj ne more samo dopolniti dokaznega postopka, kar pa ne drži, saj je sodišče druge stopnje navedlo, zakaj meni, da ne more samo odločiti o zadevi, temveč jo mora vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženka tem razlogom v pritožbi ni nasprotovala. Prav tako ni navedla, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko samo odločilo o zadevi. Ob sklicevanju na več sodnih odločb je v pritožbi nasprotovala le razlogom za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, ne pa vračanju zadeve temu sodišču v novo sojenje. S tem je toženka zgrešila dopustni pritožbeni okvir.
samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov iz državnega proračuna - trditvena podlaga - razpravno načelo - izvajanje dokazov - sporna dejstva - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče v socialnem sporu skladno z razpravnim načelom in načelom dispozitivnosti pravdnega postopka vezano na trditveno podlago oziroma tožbeni temelj, ki in kakor ga opredeli tožeča stranka, in ali je skladno z omenjenima načeloma dolžno pri izvedbi dokaza z izvedencem (in drugih dokazov) ostajati znotraj okvirov konkretnega dokaznega predloga in dokazne teme, ki in kakor ju opredeli stranka, ki predlaga izvedbo dokaza;
- ali lahko sodišče v socialnem sporu na podlagi določb 61. in 62. člena ZDSS-1 razširi tožbeni temelj in s tem predmet obravnavanja zadeve tudi na dejstva, ki med strankama niso sporna.
postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka je predlog za dopustitev revizije vložila po predsednici toženke, pri čemer ni zatrjevala niti izkazala, da ima vlagateljica opravljen pravniški državni izpit.
ZPP člen 347, 347/2, 355, 355/1, 357a, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - razlogi za razveljavitev sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Razlogi in obrazložitev teh razlogov s strani sodišča druge stopnje ne kažejo na obstoj bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak na drug pritožbeni razlog – zmotno uporabo materialnega prava (v zvezi s presojo o zmotnem izhodišču sodišča prve stopnje, ki posameznih kršitev iz odpovedi ni presojalo samostojno, ampak se je oprlo na oceno o prekratkih rokih za izvršitev nalog) in predvsem nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
V primeru teh pritožbenih razlogov je na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP vrnitev zadeve sodišču prve stopnje dopustna le izjemoma v primeru (pravilne) ocene sodišča druge stopnje, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Glede na to, da je sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka že zaslišalo priče in raziskovalo okoliščine tudi po posameznih očitkih iz odpovedi, bi ugotovljeno pomanjkljivost dokazne ocene sodišče druge stopnje lahko odpravilo sámo, tako da bi po dopolnitvi dokaznega postopka na pritožbeni obravnavi oblikovalo pravilno in celovito dokazno oceno (drugi odstavek 347. člena ZPP).
vodilni delavec - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sklep o razrešitvi - obrazloženost sklepa - reparacija - nova pogodba o zaposlitvi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje odločitev pravilno oprlo na presojo o neobrazloženosti razrešitve (v sklepu o razrešitvi in toženkinem odgovoru na pritožbo tožnice);
- ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 6. 2022, s sklepom z dne 12. 4. 2023, ampak je trajalo od 13. 4. 2023 do 7. 7. 2023 in tožnici utemeljeno prisodilo razliko plače, ne glede na to, da sta stranki po razrešitvi sklenili novo pogodbo o zaposlitvi.
V postopku z revizijo se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporablja določba drugega odstavka 334. člena ZPP, po kateri lahko vlagatelj umakne pravno sredstvo, dokler sodišče o njem ne izda odločbe. Ker vrhovno sodišče o vloženi reviziji še ni odločilo, je s tem sklepom upoštevalo toženkin umik revizije.
denarna socialna pomoč - ugotavljanje premoženja prosilca - lastni dohodek prosilca - izplačilo za nazaj - denarna sredstva na bančnem računu - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tožničina denarna sredstva na računu, prejeta iz naslova za nazaj izplačane denarne socialne pomoči, upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči.
Zoisova štipendija - sofinanciranje iz javnih sredstev - državno tekmovanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek, da tekmovanje iz angleščine v okoliščinah konkretnega primera izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Ker se Okrožno sodišče v Celju ob predhodnem preizkusu tožbe ni izreklo za stvarno nepristojno, toženka pa v odgovoru na tožbo njegovi pristojnosti ni ugovarjala, je prišlo do ustalitve pristojnosti in Okrožno sodišče v Celju ni imelo podlage, da se je izreklo za stvarno nepristojno.
dopuščena revizija - razlika v plači - napredovanje - plačilo za dejansko delo
Bistvo plačila po dejanskem delu je v tem, da je delavec upravičen do plačila glede na vrednost dejansko opravljenega dela na višje vrednotenem delovnem mestu, kot je delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi. Vrednost tega dela opredeljuje izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta. Ta vrednost se v primeru plačila za dejansko delo, ki je po svoji naravi plačilo za že opravljeno višje vrednoteno delo, ne spreminja še z napredovanji. Upoštevanje plačnih razredov napredovanja, doseženih na delovnem mestu po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, kot napredovanja na višje vrednotenem delovnem mestu, zato sega izven možnega plačila za dejansko opravljeno delo.