predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - davki in prispevki
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da po 9. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in 1. alineji tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 od priznanega zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni potrebno obračunati in odvesti akontacije dohodnine in prispevkov, če priznana odpravnina ne presega desetkratnika povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, in to tudi, če priznani znesek odpravnine presega višino zakonske minimalne odpravnine po drugem v zvezi s četrtim odstavkom 108. člena ZDR-1.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko vdova uveljavlja ponovno odmero pokojnine za zavarovanca, pokojnega moža, in posledično odmero vdovske pokojnine po tem, ko se je postopek o ponovni odmeri pokojnine, ki ga je začel zavarovanec, pravnomočno končal zaradi njegove smrti in je bil posledično izdan pravnomočen sklep o ustavitvi postopka.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi za razveljavitev - pravica do pritožbe - sojenje v razumnem roku - ugotavljanje dejstev
Iz sklepa o razveljavitvi ni razvidno, da bi pritožbeno sodišče opravilo presojo med pravico do pritožbe in pravico do sojenja v razumnem roku. Prav tako nižjemu sodišču ni dalo napotkov, katera dejanja, ki so zaradi napačne materialno pravne presoje izostala, naj v ponovljenem postopku izvede. Glede na okoliščine primera, ki ne zahteva obsežnejšega ugotavljanja dejstev, lahko navedeno pomanjkljivost odpravi sodišče druge stopnje z dopolnitvijo postopka ter odloči v zadevi.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ugoditev predlogu - tedenski počitek - vojska
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, da pomeni udeležba na sestankih v zvezi s podajanjem informacij za nadaljnje delo in opravljanje podpornih nalog po lastni iniciativi nezagotovitev tedenskega počitka pripadniku?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - voznina - protipravna prilastitev - sodna razveza pogodba o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je protipravna prilastitev plačane voznine v višini 0,90 EUR lahko utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in ali je sodišče opravilo pravilno materialnopravno presojo glede sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko delodajalec javnega uslužbenca premesti na novo delovno mesto le na podlagi in po postopku iz 149. in 150. člena ZJU.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - prekluzija navedb in dokazov - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - kriteriji - okoliščine in interesi strank - policist
Sklicevanje revizije na to, da je dokazna tema ves čas ostajala nespremenjena, ni utemeljeno. "Dokazna tema" je res bila ves čas pravočasnost podane odpovedi, vendar pa je toženka trditev, da je odpoved pravočasna, pred 5. 9. 2011 utemeljevala s popolnoma drugimi dejstvi, kot v vlogi z dne 5. 9. 2011, zato navedba, ki jo je podala v tej vlogi in predlagan dokaz nista pomenila le konkretizacije dosedanjih navedb, pač pa novo in drugačno dejstvo, kot se je zatrjevalo do tedaj. Razveljavitev sodbe Vrhovnega sodišča v postopku z ustavno pritožbo in posledično razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje v revizijskem postopku ne pomeni, da sme ali celo mora sodišče v ponovljenem postopku (zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja) ugotavljati tudi dejstva, ki niso bila pravočasno navedena in izvajati dokaze, ki niso bili pravočasno predlagani. Dejansko stanje se ugotavlja na podlagi pravočasno podanih navedb in dokaznih predlogov, in sicer po procesnih pravilih o izvajanju dokazov in prekluzijah. Navedba toženke, da s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja, ker je za delo v policiji ključnega pomena medsebojno zaupanje, tega pa spričo dogodkov, ki so privedli do izredne odpovedi, ni več, zadošča za presojo, ali je reintegracija možna in smiselna. Gre za objektivno preverljivo dejstvo, na obstoj katerega subjektiven pogled predstojnika, še manj pa tožnikovih sodelavcev, ne more vplivati. Pri sodni razvezi so odločilne praviloma okoliščine, ki so nastale po ali zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi (te običajno prevladajo), lahko pa se upoštevajo tudi okoliščine, zaradi katerih je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav je bilo kasneje ugotovljeno, da je ta nezakonita, saj se pri presoji pogojev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi v določenih primerih lahko upošteva tudi to, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose in možnost nadaljnjega sodelovanja. Sodišče tožniku delovnega razmerja pri toženki za čas, ko je bil že v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, ni moglo priznati. Trajanje delovnega razmerja je lahko priznalo le do trenutka nove zaposlitve. Da je do prenehanja delovnega razmerja uveljavil le minimalen obseg pravic (za dobre 4 tedne), je bilo ustrezno upoštevano pri odmeri denarnega povračila.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - posebno varstvo pred odpovedjo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so delavci, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, varovani tudi pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - isti razlog - časovna komponenta - drugačna dejstva
Sodišče je pri odločanju vezano na dejanske razloge iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Toženka se v novi odpovedi ne sklicuje na enaka dejstva za nepotrebnost dela tožnika kot v odpovedi iz leta 2015, kar nenazadnje pomeni, da obeh odpovedi ne moremo enačiti, saj sta napolnjeni z drugačno vsebino. Zato ni pomembno le, da je tožnikovo delo res (vsaj s stališča toženke) postalo nepotrebno že leta 2015, temveč tudi, da je od te odpovedi do nove odpovedi minilo daljše obdobje, v katerem je bil tožnik sicer na čakanju, vendar mu toženka pogodbe ni odpovedala na enakih dejanskih podlagah kot pred tem.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela - višina nadomestila - zajamčena plača - minimalna plača
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zavzelo stališče, da je del zakonske norme, ki določa spodnjo mejo nadomestila, ostal neusklajen z drugimi zakonskimi predpisi ter da je mogoče namesto instituta zajamčene plače uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejeno z veljavnim Zakonom o minimalni plači.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - solidarnostna pomoč - višina pomoči - član sindikata
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga določb prvega in drugega odstavka 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, upoštevaje določbo 224. člena ZDR-1, glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri tudi delavcu, ki ni član reprezentativnega sindikata, ki je podpisnik tega aneksa, pripada za 20% višja solidarnostna pomoč in po kateri se upravičenost do solidarnostne pomoči za takega delavca presoja glede na to, ali njegova osnovna plača ne presega oziroma ne bi presegala 130 % minimalne plače.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 112, 112/8
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - visokošolski učitelj - neizvolitev v naziv - izredna odpoved v času odpovednega roka - neupravičeni izostanek z dela
Ravnanje toženke, ki je tožniku podala tri odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni nezakonito. Tožnik je imel s toženko sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi, zato je toženka lahko in morala odpovedati obe. V nasprotnem primeru mu delovno razmerje (če ne bi sledila še izredna odpoved) ne bi prenehalo: če bi toženka odpovedala le eno od njiju, bi druga še vedno veljala. Ker je bila druga odpoved (tudi) podana iz razloga nesposobnosti in je toženka v času teka odpovednega roka ugotovila obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je lahko zakonito podala tudi izredno odpoved. Če namreč delavec v času odpovednega roka, ko delovno razmerje še traja, krši delovno obveznost, predhodno podana redna odpoved ni ovira za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ima za posledico takojšnje prenehanje delovnega razmerja.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog - dvom v nepristranost sodnika
Okoliščina, da je sodnica sodelovala v senatih, ki so na drugi stopnji odločali o pritožbah zoper prvostopenjske sodbe, v katerih je kot stranka nastopala tožnica, ne pomeni odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Celo v primeru, če bi sodišče v zadevah, na katere se sklicuje tožnica v resnici zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo in storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to samo po sebi še vedno ne bi bil razlog za izločitev sodnice poročevalke. Morebitne napake pri sprejemanju dokazne ocene, uporabi procesnih določb in materialnega prava se odpravljajo z uporabo z zakonom predpisanih pravnih sredstev (pritožba, izredna pravna sredstva) in ne z uporabo inštituta izločitve sodnika.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da ničnost sklepa o odpoklicu predsednika uprave ne vpliva na zakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi izključuje odgovornost toženke za odškodninske zahtevke, materialnopravno pravilna;
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi z odločanjem o zahtevku za plačilo sorazmernega dela bonitet in nagrade, ki bi mu šle za čas do prenehanja delovnega razmerja v letu 2012.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - tehten razlog
Sodišče ima s toženo stranko sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev fizičnega varovanja. To pogodbeno razmerje med sodiščem in toženo stranko predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot tožena stranka, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
vodilni delavec - mandat - predčasna razrešitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zagovor delavca
ZDR-1 izrecno ne določa in ne predvideva možnosti razrešitve vodilnega delavca, vendar tega tudi ne izključuje. Zato je lahko pomembno, kako je nekdo postal vodilni delavec (z imenovanjem ali na drug način). Že prvi odstavek 74. člena ZDR-1 govori tudi o imenovanju vodilnega delavca v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi, to pa že predpostavlja tudi nasprotno dejanje – razrešitev v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi. Tudi v primerih, če to ni izrecno predvideno v zakonu ali aktu o ustanovitvi, delodajalec vodilne delavce lahko določi z aktom o imenovanju za mandatno obdobje in jih posledično (predhodno) razreši oziroma odpokliče (pred koncem mandata), posebno če so takšni delavci že predvideni v organizacijski strukturi družbe. Ovire za razrešitev ne more predstavljati odsotnost jasnejših določb o postopkih in razlogih razrešitve. Tudi če primerjamo položaj teh delavcev s položajem poslovodnih oseb, ugotovimo, da tudi zanje razlogi za odpoklic niso vedno predvideni. Sodišče druge stopnje dolžnost zagovora v skladu z določbo drugega odstavka 85. člena ZDR-1 dejansko in izrecno povezalo le s tem, da tožnica ni bila zakonito razrešena s funkcije izvršilne direktorice uprave, torej s tem, da njena razrešitev pred iztekom mandata ni bila predvidena v njeni pogodbi o zaposlitvi. Ker pa to tolmačenje ni pravilno, in ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodilne delavke dejansko zgolj neposredna posledica razrešitve, revizijsko sodišče ne ugotavlja posebnih razlogov za to, da bi bilo treba tožnici še posebej omogočiti zagovor. Zato v danih okoliščinah od delodajalca ni bilo upravičeno pričakovati, da tožnici omogoči še poseben zagovor. Pri tem tudi posebej izpostavlja dejstvo, da v odsotnosti posebnih določb v pogodbi o zaposlitvi takšnemu vodilnemu delavcu po prenehanju mandata tako ali tako preneha pogodba o zaposlitvi za vodilnega delavca - zaradi poteka časa takšne pogodbe, in kar izhaja iz 77. člena ZDR-1 in prvega odstavka 79. člena ZDR-1, saj ostane zaposlen na prejšnjem delovnem mestu za nedoločen čas. To tudi pomeni, da posebnih potreb po zagovoru tudi sicer ne more biti, vprašanje pa je lahko, kako že samo te ugotovitve vplivajo na smotrnost in tudi zakonitost odpovedane pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ZSV člen 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2002) člen 14, 14/1, 15, 15/3, 15/5
plačilo storitev institucionalnega varstva - plačilna sposobnost zavezanca - izračun
Pri izračunu plačilne sposobnosti zavezanca po petem odstavku 15. člena Uredbe je torej v prvi vrsti poudarjena preživninska obveznost otrok upravičenca, ki so poleg upravičenca prvi v vrsti za plačilo storitev. Zato se ob večanju dohodka zavezanca povečuje njegova plačilna sposobnost in obratno. Preživninska obveznost iz 124. člena ZZZDR ne zavezuje tudi zakonca zavezanca. Dohodek zakonca se zato upošteva v manjši meri, ker je, kot že rečeno, primarno zaradi preživninske zaveze do staršev doplačilo dolžan zagotavljati zavezanec. Tako se dohodek zakonca v celoti upošteva pri izračunu meje socialne varnosti družine, ki je znesek, ki mora ostati upravičencu in njegovim družinskim članom oziroma zavezancu in njegovim družinskim članom za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev (5. točka 2. člena Uredbe). Medtem ko se nadalje pri izračunu plačilne sposobnosti zavezanca dohodek zakonca upošteva omejeno, največ do polovice meje socialne varnosti družine. V tem delu enačba za izračun plačilne sposobnosti zasleduje tudi cilj, da zaradi plačila storitev institucionalnega varstva za upravičenca niso socialno ogroženi otroci in zakonec zavezanca za plačilo.