OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0084487
ZJN-2 člen 4, 4/6. OZ člen 631, 1035. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju.
neposredno plačilo podizvajalcu – actio directa – obstoječa in dospela terjatev – pripoznanost terjatve – pripoznava
Tožničin zahtevek ne more biti utemeljen zgolj na podlagi določb Zakona o javnem naročanju in Uredbe mimo pogojev po 631. členu OZ. Tudi po oceni pritožbenega sodišča so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji, ki toženki kot naročnici nalagajo, da plačilo opravi neposredno tožnici kot podizvajalki.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 22.
postopek osebnega stečaja – pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka – povečanje nagrade za DDV
Glede nagrade upravitelju je predpisano splošno pravilo, da se nagrada poveča za davek na dodano vrednost, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka, medtem ko pa za pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, Pravilnik nikjer ne določa, da se poveča za DDV v primeru, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka. Zato sodišče nima podlage za povišanje pavšalnega zneska stroškov iz 22. člena Pravilnika.
zavrženje revizije – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
O tožničini reviziji zoper sklep tega sodišča II Cp 3500/2015 z dne 30. 12. 2015 je bilo (že) odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 2173/2015 z dne 22. 3. 2016, potrjenim s sklepom tega sodišča I Cp 1493/2016 z dne 30. 5. 2016. Revizija tožnice je bila zavržena. Zato je brezpredmeten postopek odločanja o tožničinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in njena (ponovna) revizija (obe z dne 3. 3. 2016).
Absolutna bistvena kršitev določb postopka je podana le, če je nižje sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste, ne pa v primeru, kadar v zadevi iz pristojnosti okrajnega sodišča odloči okrožno sodišče.
razdelitev posebne razdelitvene mase – pritožba proti sklepu o razdelitvi – ločitvena pravica – hipoteka – pritikline – obremenjena nepremičnina v najemu – najemnina – civilni plod stvari – stečajna masa
S pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov.
Za prijavo ločitvene pravice na nepremičnini in za opis premoženja zadošča identifikacija nepremičnine. Po 140. členu SPZ namreč hipoteka, na podlagi katere je bila prijavljena in priznana ločitvena pravica, obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja. Hipoteka se avtomatično razširi na pritiklino.
Čim je nepremičnina od začetka stečajnega postopka dalje oddana v najem in je plačana najemnina, se zneski najemnin kot civilni plodovi, ločijo od glavne stvari. Po ločitvi plodov ti niso več zaobseženi z zastavno pravico.
Jasno je določeno, da vsi stroški, ki so povezani s premoženjem, ki je predmet posebne stečajne mase, bremenijo ločitvenega upnika. Če je premoženje oddano v najem, pa se ti stroški zmanjšajo iz zneskov prejetih najemnin. Slednje pomeni, da se ti stroški ne krijejo iz kupnine za prodano nepremičnino ampak iz najemnine, če je nepremičnina oddana v najem.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 399/3, 399/4, 400, 400/2, 400/3, 400/4, 400/5, 408. KZ-1 člen 82, 82/4.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes za začetek stečajnega postopka - odpust obveznosti - sprememba zakona - namen odpusta obveznosti - pravni standard - načelo vestnosti in poštenja - faza odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - zakonska rehabilitacija - preizkusno obdobje - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka
V prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP je določen pravni standard, ki ga vsebuje načelo vestnosti in poštenja. Upoštevanje navedenega načela je pomembno za opredelitev namena pravice do odpusta obveznosti, ki jo stečajni dolžnik uveljavlja s predlogom za odpust obveznosti. Že pojmovno pa prvega odstavka 399. člena ni mogoče uporabiti brez povezave s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Zloraba pravice do odpusta obveznosti je namreč opredeljena z generalno klavzulo v tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Pri presoji pomena tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP je treba izhajati iz namena odpusta obveznosti. Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno. Zato dolžnik, ki uveljavlja pravico do odpusta obveznosti, zlorablja to pravico, če je izpolnjen eden izmed zakonskih dejanskih stanov, navedenih v 1. do 5. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Ko sodišče odloča o začetku postopka odpusta obveznosti in ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, mora po novem drugem stavku drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP najprej presoditi, kdaj bo potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris te obsodbe poteče prej kot v petih letih (najdaljše preizkusno obdobje po petem odstavku 400. člena ZFPPIPP), ta obsodba ni ovira za začetek postopka odpusta obveznosti. V takem primeru sodišče izda sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in določi preizkusno obdobje tako, da preizkusno obdobje poteče hkrati (ali pozneje) s potekom časa, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije.
Le v primeru, ko bo iz podatkov kazenske evidence v trenutku odločanja o predlogu za odpust obveznosti mogoč zaključek, da bo obsodba dolžniku izbrisana kasneje kot v petih letih, bo sodišče v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Če bo ugotovilo, da premoženje ne zadošča niti za stroške postopka in da ni nobenih možnosti za poplačilo upnikov, bo lahko uporabilo dosedanjo sodno prakso in zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085034
OZ člen 65. SPZ člen 66, 139, 139/1, 227. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/2.
prodaja solastninskega deleža na nepremičnini – predkupna pravica solastnika – odstop od predpogodbe – razlogi za odstop – vrnitev dvojne are – skesnina – dokazna ocena – pobotni ugovor – škoda – prodaja nepremičnine za nižjo ceno – prekluzija – pravočasnost vloge – štetje rokov
Tožnica je odstopila od predpogodbe iz razlogov, ki so izključno na njeni strani, saj je toženka zagotovila potrebne dokumente, zato ni upravičena do povrnitve dvojne are.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin – ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja – domneva dobre vere – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – izkaz verjetnosti terjatve – sklepčnost – objektivna nevarnost
V tožbi navedene okoliščine o nakupu nepremičnine in mirni ter dobroverni posesti na spornih nepremičninah skupaj s pravnimi predniki v obdobju najmanj osemdeset let po oceni pritožbenega sodišča zadostujejo za izpolnitev pogoja verjetnosti terjatve, seveda ob upoštevanju domneve dobre vere (tretji odstavek 72. člena ZTLR in 9. člen SPZ), pri čemer pa bo moral tožnik dodatno utemeljiti okoliščine o začetku in koncu časa, ki je relevanten za morebitno priposestvovanje bodisi po določbah ODZ, ZTLR ali SPZ.
Zgolj možnost, da bo toženka, ker je lastnica spornih kmetijskih in gozdnih zemljišč, z njimi razpolagala, ker so ljudje, ki živijo v teh krajih, zainteresirani za nakup zemljišč zaradi pridelave hrane, za izkazanost objektivne nevarnosti ne zadostuje.
zapuščina – popis zapustnikovega premoženja – publicitetno načelo
Sodišče prve stopnje v dokaznem gradivu ni imelo nobene podlage za zaključek, da je bil poleg osebnega avtomobila predmet leasinga med E. E. d.o.o. in družbo H. H. d.o.o. (katere lastnik je bil zapustnik) tudi dodaten set pnevmatik.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085011
URS člen 39. OZ člen 131. ZPP člen 344.
pravica do časti in dobrega imena – razžalitev – protipravnost – objektivno žaljivo sporočilo – svoboda izražanja – debata v javnem interesu – družbeni pomen športa – hokej – neregularna hokejska tekma – prirejanje rezultatov športne tekme – neetično ravnanje v športu – match fixing – prepovedni zahtevek – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – predložitev dokazov v prepozni dopolnitvi pritožbe
S
odišče ne daje svoje ocene o tem, ali je bila sporna hokejska tekma res »neregularna«, torej prirejena, in ali je pri tem res sodeloval (samo ali tudi) tožnik. To v resnici tu ni pomembno. Pomembno je, ali je imel toženec glede na vse okoliščine pravico svoj sum, ki sicer implicira tudi očitek tožniku, izraziti naglas.
Glede kolizije pravice do časti in dobrega imena ter svobode govora res obstaja izčrpna in izdatna sodna praksa, rezultat tehtanja, katera pravica bo imela v konkretnem primeru prednost, pa je vedno odvisen od dejanskih okoliščin vsakega posameznega primera.
poškodba pri delu – soodgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – trimaleolarni zlom desnega gležnja – gradbeni oder – postavitev gradbenega odra – lestev – padec z lestve – tesar – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Izvedenec je ugotovil, da je bil v obravnavani zadevi za tožnikovo delo potreben večji upor, zato naslonska lestev ni bila primerno delovno sredstvo, temveč bi moral delodajalec zagotoviti gradbeni oder. Sodišče je tožniku, ki od delodajalca ni zahteval postavitve gradbenega odra, očitalo, da bi to moral in mogel storiti, ker ni, pa mu je naložilo 50 % soodgovornosti za nastalo škodo. Tako stališče je materialnopravno zgrešeno.
Življenjsko nerealno bi bilo pričakovati, da bo tožnik delo na način, kot mu je bilo odrejeno, odklonil zaradi grozeče nevarnosti za zdravje oziroma da bi moral zaradi tega pred pričetkom dela zahtevati postavitev gradbenega odra. To velja še zlasti, ker je imel ob sebi delovodjo, ki je skupaj z njim delo opravljal na tak (ne-varen) način. V takih okoliščinah tožnik ni imel nobenega učinkovitega sredstva, da bi v vlogi podrejenega delavca ob prisotnosti nadrejenega delovodje (čigar v prvi vrsti bi bila dolžnost, da bi zahteval postavitev odra), delo odklonil oziroma da bi moral in mogel zahtevati postavitev odra. Tožnik ni samovoljno izbral lestve kot delovnega sredstva, ampak je dobil takšno navodilo prisotnega delovodje, zato je izkustveno nesprejemljiv zaključek prvostopenjskega sodišča o tožnikovem prispevku k nastali škodi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084256
OZ člen 131, 198. ZPP člen 13, 182, 182/3.
odškodnina zaradi dejanske razlastitve – gradnja ceste – izročitev nepremičnine – plačilo uporabnine – predhodno vprašanje – pravnomočna odločitev o razlastitvi
Čeprav je tožnik še vedno lastnik spornih nepremičnin, zaradi dejanskih okoliščin (sprejema neustavnega akta in fizičnega posega v nepremičnino), ki pa ne predstavljajo pravne podlage za poseg v njegova lastninska upravičenja, ni dolžan trpeti škode, ki se kaže v zmanjšanju njegovega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0060277
ZPND člen 21, 23, 24. ZIZ člen 5, 220, 266, 268.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – pristojnost v primerih prepustitve stanovanja zaradi preprečevanje nasilja v družini – uporaba pravil o izvršbi – izpraznitev in izročitev nepremičnin
Za primer prepustitve stanovanja po 21. členu ZPND zakon določa, da se izvršba opravi po pravilih za izpraznitev in izročitev nepremičnine (23. člen ZPND). ZPND ne govori o zavarovanju, temveč o izvršbi. V skladu s 5. členom ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo stvarno pristojno okrajno sodišče. Na podlagi 220. člena ZIZ pa je za odločitev o predlogu za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
pravdna sposobnost – dvom o obstoju pravdne sposobnosti – postopek za odvzem poslovne sposobnosti – zastopanje po odvetniku
Zastopanje tožnika po odvetnici, četudi je bila tekom postopka dodeljena tožniku po Zakonu o brezplačni pravni pomoči in tudi če bi se izkazalo za ustrezno za varstvo tožnikovih pravic, samo po sebi ne more odpraviti dvoma o pomanjkanju tožnikove procesne sposobnosti.
ZPP člen 86, 86/2, 137, 137/1, 334, 334/1, 334/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 210, 212.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – sklep o dedovanju – vročanje – zastopanje po pooblaščencu – nepravilno vročanje – neposredna vročitev stranki – odpoved pritožbi – nepopravljive posledice – vročitev pooblaščencu – prekinitev zapuščinskega postopka – spor med dedičem in tretjo osebo
Vročitev neposredno stranki v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v okoliščinah konkretnega primera zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana, ker se je dedič pritožbi odpovedal. V skladu z določbo prvega odstavka 334. člena ZPP se stranka lahko odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba razglašena, če se sodba ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis. Odpoved pritožbi se ne more preklicati (tretji odstavek 334. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je sklep o dedovanju res vročilo najprej dediču (stranki) in šele nato pooblaščenki, vendar sme stranka vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca (drugi odstavek 86. člena ZPP), kar se nanaša tudi na procesne dispozicije. Dejanja stranke so veljavna in učinkovita tudi, če jim pooblaščenec nasprotuje, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo strankino (nepreklicno) odpoved pritožbi.
Če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič, kot je primer v obravnavani zadevi, se zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – huda telesna poškodba – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti –strah – pravična denarna odškodnina – degenerativne spremembe – zdraviliško zdravljenje – stroški zdraviliškega zdravljenja – tuja pomoč – urna postavka za tujo pomoč – pomoč družinskih članov
Ob upoštevanju vsebine tuje pomoči je priznana urna postavka za tujo pomoč v višini 5,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje določilo po prostem preudarku v skladu s 216. členom ZPP, primerna in ne odstopa od zneskov, ki jih priznava sodna praksa.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – ocena vrednosti premoženja – cenitev nepremičnine – izpraznitev nepremičnine – posebna pravila o prodaji premoženja – sklep o prodaji – fizična oseba kot stečajni dolžnik
Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v 3 mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, kar pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera lahko odloči drugače.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 383, 383/2, 383/2-3. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev pravdnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – začetek postopka osebnega stečaja – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – prenehanje razloga za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – objava sklepa o preizkusu terjatev
Razlog za prekinitev pravdnega postopka za uveljavitev terjatve v primeru, če je upnik postopek začel pred začetkom stečajnega postopka, preneha, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085065
OZ člen 190, 190/3, 191, 193, 254. ZDR člen 109, 118, 204, 204/3, 231, 231/1, 231/1-7. ZDR-1 člen 108, 108/6. ZPP člen 319, 319/3.
tožba – vrnitev plačane odpravnine – odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – zapadlost plačila odpravnine – nezakonitost odpovedi – odpadla podlaga za plačilo odpravnine – neupravičena obogatitev – pobotni ugovor – odškodnina namesto integracije po členu 118 ZDR – pogodbena kazen iz člena 25 Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije – pavšalna odškodnina zaradi nezakonitosti odpovedi – kumulacija odškodnine in pogodbene kazni – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nedobrovernost – ugovor stvarne pristojnosti glede pobotnega ugovora – učinek procesnega pobotanja – odločitev o stroških postopka
Odškodnina in pogodbena kazen se v konkretnem primeru ne izključujeta, saj nimata istega namena. Odškodnina na podlagi 118. člena ZDR, ki je bila prisojena toženki, nadomešča reintegracijo in pokriva del škode, ki jo delavec utrpi zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko ima pogodbena kazen iz 25. člena tedaj veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije kaznovalni in preventivni namen odvračanja delodajalcev od podajanja nezakonitih odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Čeprav tedaj veljavni ZDR ni izrecno določal roka za izplačilo odpravnine, bi bilo pritožbeno stališče, da bi toženka morala počakati na njeno izplačilo do odločitve sodišča o (ne)zakonitosti odpovedi oziroma do izteka 30-dnevnega roka za sodno varstvo, v nasprotju s temeljnim namenom odpravnine v položaju odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki je v tem, da se presežnemu delavcu zagotovi minimalna socialna varnost oziroma dohodek zaradi izgube zaposlitve. Delavec je torej upravičen do plačila odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, delodajalec pa mu jo je dolžan od tega trenutka dalje izplačati.