začasna odredba – stiki pod nadzorom CSD – sprememba stikov – korist otroka – zavrženje kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja napada na osebo, mlajšo od petnajst let – predlog za spremembo začasne odredbe v stike brez nadzora in v večjem obsegu
Izdana začasna odredba v družinskopravnih zadevah velja do končne odločitve (običajno do njene pravnomočnosti ali še določeno obdobje po tem), razen če je vzrok ogroženosti, zaradi katerega je bila začasna odredba sploh izdana, prenehal ali če bi se dalo otrokovo korist ustrezno zavarovati drugače, tj. z začasno odredbo z drugačno vsebino.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da popis daril, ki je enostranska listina, še ne dokazuje, da je obdarjenec stvari sprejel kot darilo.
Tožnik obsežno navaja, kaj vse je delal skupaj z zapustnikom, kako je pomagal pri pridobivanju na kmetiji in kako je opravil tudi znatna vlaganja v kmetijo. Sodišče prve stopnje je izločitveni zahtevek obravnavalo posebej za obdobje do leta 1980 (do odselitve tožnika) in nato za obdobje od leta 1980 do leta 1996, ko tožnik ni več živel na kmetiji.
razmerja med starši in otroki – stroški postopka – odločitev po prostem preudarku – pomanjkljivi razlogi – preizkus sodbe
Zakonodajalec je sodišču v zakonskih sporih in sporih v razmerjih med starši in otroki podelil diskrecijsko pravico, da lahko odloča po prostem preudarku. Vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča lahko arbitrarna in da zadostuje sklicevanje na zakonsko normo – 413. člen ZPP. Sodišče mora navesti razloge/okoliščine primera, na podlagi katerih je prišlo do zaključka, da je na mestu odločitev po prostem preudarku.
upravitelj zapuščine – razlogi za postavitev upravitelja zapuščine – nesoglasje med dediči – naloge upravitelja zapuščine – obseg pooblastila – konkretiziranost predloga za postavitev upravitelja – pooblastilo za registracijo osebnega vozila – povrnitev stroškov pritožbenega postopka – odgovor na pritožbo
Dedinja bi morala konkretizirano navesti, da želi z avtomobilom tudi razpolagati oz. ga uporabljati, za kar pa bi – upoštevaje odklonilno stališče pritožnic – potrebovala odobritev sodišča. Vloga sodišča je namreč omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja. Naloga upravitelja pa je predvsem skrb za ohranitev vrednosti zapuščine za dediče.
podjemna pogodba – prenehanje pogodbe po volji naročnika – odpoved pogodbe – odstop od pogodbe – načelo dispozitivnosti – prosto urejanje obligacijskih razmerij – pogodba za določen čas – odpoved pogodbe pred potekom roka – razlaga spornih določil
Načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij in načelo dispozitivne narave zakonskih določb sta temelja našega obligacijskega prava in se uporabljata tudi v primeru urejanja prenehanja oz. odpovedi pogodbe. Ni razloga, da pogoji za odstop od podjemne pogodbe in njegove posledice ne bi smele biti predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006942
ZPP člen 98, 98/5, 101, 101/1.
sklep o izvršbi - zastopanje v postopku - pravno nasledstvo
V skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je ta v postopku dala. Četudi bi imela pravna oseba, ki na zgoraj navedeni način preneha, pravne naslednike, bi moral pooblaščenec, ki bi zastopal tega pravnega naslednika, pridobiti novo pooblastilo slednjega (in seveda izkazati pravno nasledstvo).
OZ člen 1017, 1017/1, 1017/2, 1017/3, 1017/4, 1019, 1022. ZPP člen 115, 115/1.
pogodba o leasingu – poroštvo – opravičena odsotnost – predlog za preložitev naroka – trditveno in dokazno breme – ugovor ugasle pravice – načelo kontradiktornosti
Samo priznana in ne poplačana terjatev na obstoj porokove obveznosti do upnika (tožene stranke do tožeče) nima vpliva. Če bi bila terjatev v stečajnem postopku res že poplačana, pa je trditveno in dokazno breme v zvezi s tem na tožencu (t. i. ugovor ugasle pravice).
izvajanje stikov - stiki - največja korist otroka - pomen stikov - pravica staršev - pravična porazdelitev bremen med staršema - pogostost stikov
Stiki naj v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj. Stiki vsak drugi vikend so preredki, če tega ne utemeljuje kakšna posebna okoliščina. Tu ne gre za nobeno strokovno vprašanje, glede katerega bi sodišče moralo konzultirati izvedenca, saj pri nobenemu od staršev ni ugotovljene ali izpostavljene kakšne posebne okoliščine, zaradi katerih stiki med njim in otrokom slednjemu ne bi bili v korist.
ZPP člen 214, 214/2, 452, 453a, 453a/1, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - obligatornost glavne obravnave - sodba na podlagi pripoznave - nasprotovanje zahtevku - opustitev vložitve pripravljalne vloge - pripoznava zahtevka - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - zanikanje dejstev brez navajanja razlogov - aktivna legitimacija upravnika - nedovoljene pritožbene novote
Izdaja sodbe na podlagi pripoznave v tem postopku (ki je izšel iz izvršilnega postopka) ni bila mogoča, saj je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožbenemu zahtevku nasprotovala.
popravni sklep – dediči – smrt stranke – procesno pooblastilo – vročanje pooblaščencu – preklic pooblastila
Sodbo (sklep) je mogoče popraviti kadarkoli, tudi po njeni pravnomočnosti. Izdaja popravnega sklepa je del istega pravdnega postopka, ker se s popravnim sklepom le popravljajo določeni podatki, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko je bilo treba namesto umrlega kot tožečo stranko navesti njegove dediče.
Dedič, ki podeduje zaščiteno kmetijo, mora biti hkrati, ne pa morebiti naknadno, zavezan, da upravičencem izplača nujne deleže, saj je to del oz. način njegovega dedovanja tega premoženja.
OZ člen 574, 574/2. ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2.
posojilo – posojilna pogodba – rok za vračilo posojila ni določen – pravica do izjave – neudeležba na naroku za glavno obravnavo
V konkretni zadevi rok za vračilo posojila med strankama ni bil določen.
V primeru, ko pogodbenika nista določila roka za vrnitev posojila in tega tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, velja, da mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079584
ZIL-1 člen 18, 18/1, 18/1-a, 121, 121/1, 121/1-g, 122a. ZPP člen 8, 212, 214, 214/1, 214/2, 227, 227/1.
zahtevek za plačilo odškodnine - evropski patent - slovenski patent za izdelek - s patentom zavarovan izum - kršitev patenta - kršeči izdelki - pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - začetek kršitve patenta - trajanje kršitve - trenutek prenehanja kršitve - splošno pravilo glede dokaznega bremena - porazdelitev dokaznega bremena - prikrajšanje pravnega položaja ene stranke - sodno naročilo - razkritje dokaznih sredstev nasprotne stranke - dokazi v spoznavnem področju kršitelja - lajšanje procesnega položaja imetnika pravice industrijske lastnine - opustitev predložitve dokazov - načelo proste presoje dokazov - neugodna dokazna ocena - podatki o prodajni mreži - podatki o kupcih - predložitev izvirnikov listin - listine iz notranjega poslovanja - proizvodni nalogi - poročila o izdelavi - višina odškodnine - objava sodbe - namen objave sodbe - pravni interes za objavo sodbe
Bistvo 122.a člena ZIL-1 je v tem, da lahko sodišče s sklepom naloži nasprotni stranki (kršitelju) predložitev dokaznih sredstev, ki so pri njej. S tem se eni stranki naloži razkritje dokaznih sredstev, do katerih bi sicer nasprotna stranka ne imela dostopa, če bi se uporabljale zgolj določbe ZPP. Takšno sodno naročilo mora biti v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice industrijske lastnine. Omejitev glede tega, na kaj se lahko takšen sklep nanaša, sicer ni: lahko se nanaša na katerikoli znak dejanskega stanu kršitve.
Zakonodajnega motiva za uvedbo 122.a člena ZIL-1 vsaj v zvezi s patentom ni težko najti. Patent daje upravičenje, če gre za izdelek, tretjemu preprečiti izdelovanje, uporabo, ponujanje v prodajo, prodajo in uvažanje izdelka. Če kršitelj zgolj izdeluje izdelek v državi, v kateri ima imetnik patenta patentiran nek izum, je to samo po sebi prepovedano. Praviloma pa želi takšen izdelek spraviti v promet. Že prodajo na nacionalnem trgu je pogosto težko ugotoviti, zlasti še glede obsega. S prodajo v inozemstvo postane ugotavljanje kršitve le še mnogo težje, saj se izdelek lahko znajde na nepregledno velikem svetovnem trgu. Pretirano bi bilo pričakovati od imetnika pravice industrijske lastnine, da išče kršeče izdelke zgolj za to, da dokazuje nadaljevanje kršitve, če so dokazi v spoznavnem področju kršitelja. 122.a člen ZIL-1 imetniku pravice industrijske lastnine tako bistveno olajšuje procesni položaj. Vse to velja seveda le, če je bila dokazana vsaj prva kršitev.
122.a člen ZIL-1 močno presega prvi odstavek 227. člena ZPP, ker se nanaša na vsakršno dokazno sredstvo in ne le na listine. Še pomembneje kot to pa je, da mora nasprotna stranka predložiti „dokazna sredstva, s katerimi razpolaga“. To pomeni, da lahko sodišče naloži predložitev dokaznih sredstev, ki jih lahko tudi le opiše in jih mu ni treba precizno označiti. Praviloma to niti ni mogoče.
Potem, ko sodišče naloži razkritje dokazov nasprotni stranki, je sedaj ta stranka tista, ki mora prepričati sodišče, da je res predložila vsa razpoložljiva dokazna sredstva. Če dokazov ne bo predložila in za to tudi ne bo navedla opravičljivega razloga, bo to zanjo neugodno. Sodišče bo presodilo predložene dokaze, vendar pa tudi opustitev predložitve dokazov tiste stranke, ki je bila pozvana k predložitvi dokazov. Sodišče bo sicer odločilo po načelu proste presoje dokazov. Pri tem bo sodišče štelo za dokazano dejstva, ki jih je trdila tožeča stranka, če se je nasprotnik (tožena stranka) izmikala predložitvi verodostojnih dokazov, tožeča stranka pa je sama predložila vsaj tiste dokaze, ki jih (vendarle) ima. Posledica bo neugodna dokazna ocena za samo toženo stranko, ki bo v bistvu pripeljala do obrnjenega dokaznega bremena.
Za odločitev v tej zadevi torej niti ni pomembno, ali je D. GmbH uspelo dokazati, da je prav G. d. o. o. še storila kakšno kršitev po 31. 7. 2009, ali ne, in do kdaj so se kršitve nadaljevale. Odločilno je ravnanje G. d. o. o. po tem, ko je prvostopenjsko sodišče naložilo razkritje dokazov po 122.a členu ZIL-1.
Namen predložitve izvirnikov listin iz notranjega, podjetniškega poslovanja je preizkus pravilnosti obrambnih trditev G. d. o. Po G. d. o. o. sestavljeni zbirniki seveda tega preizkusa niti na načelni ravni ne omogočajo. Nastali so na način, ki si ga je izbrala G. d. o. o. in ga niti D. GmbH niti sodišče ni moglo preizkusiti. Iz tega razloga ne dajejo nikakršnega jamstva, da so v njih zapisane trditve resnične. S takšnim ravnanjem torej sama G. d. o. o. ni v ničemer zadostila svojemu bremenu, ki ga je nosila.
Tudi po prenehanju kršitve pravni interes na objavi sodbe torej ne preneha. Prav tako ne odpade pravni temelj za objavo sodbe. D. GmbH je namreč z zahtevkom na objavo sodbe zahtevala zgolj to, do česar je upravičena po pododstavku g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060280
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 54, 54/2, 104, 104/1. ZPP člen 154, 163, 163/6, 270, 272.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – obličnost pogodbe – dogovor o pisni obliki sprememb pogodbe – verjetnost obstoja terjatve v postopku zavarovanja – kontradiktornost postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe – predlog za odločanje o stroških postopka zavarovanja pred končno odločbo
Dogovorjena obličnost ni v javnem interesu (forma ad valorem), namenjena je varstvu udeležencev obligacijskega razmerja, običajno pa je takšna obličnost kasnejših dogovorov določena zaradi lažjega dokazovanja (forma ad probationem). Udeleženci obligacijskih razmerjih prosto urejajo obligacijska razmerja, kar pomeni, da so se pravdne stranke lahko kasneje pravno veljavno ustno dogovorile za podaljšanje roka za dokončanje gradbenih del, kot to zatrjuje tožnica, takšen ustni dogovor pa je pravno veljaven tudi na podlagi drugega odstavka 54. člena OZ.
O povrnitvi stroškov, ki so nastali v zvezi z izdajo začasne odredbe, se odloča s končno odločbo, s katero se postopek konča, če je predlog za zavarovanje vložen v pravdnem postopku. Pravica do povrnitve stroškov, ki so strankam pravdnega postopka nastali zaradi postopka zavarovanja, je lahko odvisna tudi od končne odločitve.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081200
ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 116, 117, 117/3. ZPP člen 44, 44/2, 181, 181/2. SPZ člen 37, 37/1, 128, 133, 155, 155/1. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 22, 22/1, 271, 275, 275/1, 275/5, 275/6, 299, 308, 308/2, 308/2-2, 342, 342/5, 342/5-3.
znamka – prodaja znamk – zastavna pravica – ločitvena pravica – zahtevek za prerekanje ločitvene pravice – izločitvena pravica – izpodbojni zahtevek – vpliv ničnosti pogodbe na ločitveno pravico – pravni interes – nastanek zastavne pravice na znamki – publicitetni učinek registra znamk – določitev vrednosti spornega predmeta
Pridobitev pravic na temelju zaupanja v register znamk je mogoča le v primerih iz 117. člena ZIL-1.
Tisti, ki izpodbija ločitveno pravico, mora vložiti tožbo na ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja.
Če bi ločitvena pravica na obeh znamkah res obstajala, bi zaradi prodaje obeh znamk ločitvena pravica sama po sebi ne bi prenehala, saj se ločitvena pravica uveljavi šele s poplačilom iz izkupička. Zahtevek na ugotovitev obstoja ločitvene pravice ostaja torej smiseln tudi še po prodaji in ga samo zaradi prodaje ne bi bilo treba spremeniti. V tej zadevi pa tožeča stranka ni zahtevala ugotovitve obstoja ločitvene pravice, temveč ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Če zahtevku ne bi bilo ugodeno, bi to pomenilo, da ločitvena pravica obstaja. Obstajala pa bi, kot je že bilo pojasnjeno, tudi še po prodaji. Zato zahtevka kljub prodaji obeh domnevno zastavljenih znamk ni bilo potrebno spremeniti.
ZIL-1 ne določa, da bi imel vpis v register znamk publicitetni učinek, tako da je vsakršno omenjanje publicitete registra znamk v tej zadevi nepravilno.
Tožeča stranka je postavila izključno nedenarne zahtevke, zato je odločilna vrednost spornega predmeta, kot jo je navedla v tožbi. Kasnejše domnevne spremembe vrednosti se ne upoštevajo. Poleg tega je tožeča stranka uveljavljala v bistvu, da niso utemeljene ločitvene pravice, te pa so obstajale za zavarovanje terjatev. Kakšno je bilo v resnici kritje za terjatev, doseženo s prodajo, ni pomembno. Za oceno vrednost spornega predmeta je bilo v času vložitve tožbe pomembno le, kolikšna je bila zavarovana terjatev ne pa tudi, kolikšen uspeh bi bil lahko dosežen z vnovčitvijo obeh znamk v korist ločitvenih upnikov
NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM0022963
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/3, 273/1, 273/1-1. SPZ člen 70. ZNP člen 21, 128. ZZZDR člen 51, 51/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin člen 9, 9/4, 9/4-3.
razdružitev skupnega premoženja - začasna odredba
Jasno je, da nemožnost realizacije terjatve pogojuje nastanek škode, vendar pa pri tem ne gre za škodo iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki pogojuje izdajo regulacijske začasne odredbe.
preventivno prestrukturiranje – postopek preventivnega prestrukturiranja – sporazum o finančnem prestrukturiranju – sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – vsebina sodne kontrole zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – veljavnost novele ZFPPIPP-G – pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju – način seznanitve strank postopka s sklepom o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju – izvršljiv notarski zapis – izvršilni naslov
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da po določbi 44.p člena ZFPPIPP sodišče opravlja sodno kontrolo zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Sodišče o zahtevi odloča zunaj naroka (prvi odstavek 44.t člena ZFPPIPP), potrditev sodišča pa je potrebna samo takrat, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi v breme (proti) upnikov (za njihove terjatve), ki ne privolijo (prostovoljno) v sklenitev takega sporazuma. To pomeni, da je vsebinska presoja zahteve za potrditev izključena, sodišče pa se omeji zgolj na presojo, ali so izpolnjeni formalni pogoji iz drugega odstavka 44.t člena ZFPPIPP. Povedano drugače: sodišče preverja (le), ali je bil zahteva vložena v zakonskem roku in ali so ji predložene z zakonom zahtevane listine iz drugega odstavka 44.r člena. Predvsem sodišče ne presoja o vsebini sporazuma, prav tako ne preverja pogojev za njegovo uveljavitev. Ta presoja je prepuščena revizorju (prim. četrti do šesti odstavek 44.o člena ZFPPIPP).
plačilo sodne takse – procesna predpostavka – dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila sodna taksa plačana v zadevi III P 3057/2015, ne pa tudi v obravnavani zadevi III P 670/2016. Ob ugotovitvah, da ima obravnavana tožba datum 29. 12. 2015 in da je zadeva označena na enak način in se vodi zoper isto toženko, je utemeljena pritožbena navedba, da je bila sodna taksa za tožbo, na podlagi katere je bil odprt spis št. III P 670/2016, že plačana. Utemeljen je zato tudi pritožbeni zaključek, da ni bilo podlage za izdajo izpodbijanega plačilnega naloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0083891
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185.
ničnost pravnih poslov - notarski zapis - sprememba tožbe - precizacija tožbenega zahtevka - nov tožbeni zahtevek - nasprotovanje tožene stranke - sodišče ni odločilo o spremembi tožbe
Višje sodišče ugotavlja, da zahtevek iz vloge z dne 14. 4. 2015 ni enak kot zahtevek, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo v izpodbijani sodbi, pri čemer je tožeča stranka postavila še nov zahtevek, ki ga prej ni bilo. Zato je jasno, da gre za spremembo tožbe, o kateri mora sodišče odločiti, sicer krši 185. člen ZPP.