upravitelj zapuščine – razlogi za postavitev upravitelja zapuščine – nesoglasje med dediči – naloge upravitelja zapuščine – obseg pooblastila – konkretiziranost predloga za postavitev upravitelja – pooblastilo za registracijo osebnega vozila – povrnitev stroškov pritožbenega postopka – odgovor na pritožbo
Dedinja bi morala konkretizirano navesti, da želi z avtomobilom tudi razpolagati oz. ga uporabljati, za kar pa bi – upoštevaje odklonilno stališče pritožnic – potrebovala odobritev sodišča. Vloga sodišča je namreč omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja. Naloga upravitelja pa je predvsem skrb za ohranitev vrednosti zapuščine za dediče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079584
ZIL-1 člen 18, 18/1, 18/1-a, 121, 121/1, 121/1-g, 122a. ZPP člen 8, 212, 214, 214/1, 214/2, 227, 227/1.
zahtevek za plačilo odškodnine - evropski patent - slovenski patent za izdelek - s patentom zavarovan izum - kršitev patenta - kršeči izdelki - pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - začetek kršitve patenta - trajanje kršitve - trenutek prenehanja kršitve - splošno pravilo glede dokaznega bremena - porazdelitev dokaznega bremena - prikrajšanje pravnega položaja ene stranke - sodno naročilo - razkritje dokaznih sredstev nasprotne stranke - dokazi v spoznavnem področju kršitelja - lajšanje procesnega položaja imetnika pravice industrijske lastnine - opustitev predložitve dokazov - načelo proste presoje dokazov - neugodna dokazna ocena - podatki o prodajni mreži - podatki o kupcih - predložitev izvirnikov listin - listine iz notranjega poslovanja - proizvodni nalogi - poročila o izdelavi - višina odškodnine - objava sodbe - namen objave sodbe - pravni interes za objavo sodbe
Bistvo 122.a člena ZIL-1 je v tem, da lahko sodišče s sklepom naloži nasprotni stranki (kršitelju) predložitev dokaznih sredstev, ki so pri njej. S tem se eni stranki naloži razkritje dokaznih sredstev, do katerih bi sicer nasprotna stranka ne imela dostopa, če bi se uporabljale zgolj določbe ZPP. Takšno sodno naročilo mora biti v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice industrijske lastnine. Omejitev glede tega, na kaj se lahko takšen sklep nanaša, sicer ni: lahko se nanaša na katerikoli znak dejanskega stanu kršitve.
Zakonodajnega motiva za uvedbo 122.a člena ZIL-1 vsaj v zvezi s patentom ni težko najti. Patent daje upravičenje, če gre za izdelek, tretjemu preprečiti izdelovanje, uporabo, ponujanje v prodajo, prodajo in uvažanje izdelka. Če kršitelj zgolj izdeluje izdelek v državi, v kateri ima imetnik patenta patentiran nek izum, je to samo po sebi prepovedano. Praviloma pa želi takšen izdelek spraviti v promet. Že prodajo na nacionalnem trgu je pogosto težko ugotoviti, zlasti še glede obsega. S prodajo v inozemstvo postane ugotavljanje kršitve le še mnogo težje, saj se izdelek lahko znajde na nepregledno velikem svetovnem trgu. Pretirano bi bilo pričakovati od imetnika pravice industrijske lastnine, da išče kršeče izdelke zgolj za to, da dokazuje nadaljevanje kršitve, če so dokazi v spoznavnem področju kršitelja. 122.a člen ZIL-1 imetniku pravice industrijske lastnine tako bistveno olajšuje procesni položaj. Vse to velja seveda le, če je bila dokazana vsaj prva kršitev.
122.a člen ZIL-1 močno presega prvi odstavek 227. člena ZPP, ker se nanaša na vsakršno dokazno sredstvo in ne le na listine. Še pomembneje kot to pa je, da mora nasprotna stranka predložiti „dokazna sredstva, s katerimi razpolaga“. To pomeni, da lahko sodišče naloži predložitev dokaznih sredstev, ki jih lahko tudi le opiše in jih mu ni treba precizno označiti. Praviloma to niti ni mogoče.
Potem, ko sodišče naloži razkritje dokazov nasprotni stranki, je sedaj ta stranka tista, ki mora prepričati sodišče, da je res predložila vsa razpoložljiva dokazna sredstva. Če dokazov ne bo predložila in za to tudi ne bo navedla opravičljivega razloga, bo to zanjo neugodno. Sodišče bo presodilo predložene dokaze, vendar pa tudi opustitev predložitve dokazov tiste stranke, ki je bila pozvana k predložitvi dokazov. Sodišče bo sicer odločilo po načelu proste presoje dokazov. Pri tem bo sodišče štelo za dokazano dejstva, ki jih je trdila tožeča stranka, če se je nasprotnik (tožena stranka) izmikala predložitvi verodostojnih dokazov, tožeča stranka pa je sama predložila vsaj tiste dokaze, ki jih (vendarle) ima. Posledica bo neugodna dokazna ocena za samo toženo stranko, ki bo v bistvu pripeljala do obrnjenega dokaznega bremena.
Za odločitev v tej zadevi torej niti ni pomembno, ali je D. GmbH uspelo dokazati, da je prav G. d. o. o. še storila kakšno kršitev po 31. 7. 2009, ali ne, in do kdaj so se kršitve nadaljevale. Odločilno je ravnanje G. d. o. o. po tem, ko je prvostopenjsko sodišče naložilo razkritje dokazov po 122.a členu ZIL-1.
Namen predložitve izvirnikov listin iz notranjega, podjetniškega poslovanja je preizkus pravilnosti obrambnih trditev G. d. o. Po G. d. o. o. sestavljeni zbirniki seveda tega preizkusa niti na načelni ravni ne omogočajo. Nastali so na način, ki si ga je izbrala G. d. o. o. in ga niti D. GmbH niti sodišče ni moglo preizkusiti. Iz tega razloga ne dajejo nikakršnega jamstva, da so v njih zapisane trditve resnične. S takšnim ravnanjem torej sama G. d. o. o. ni v ničemer zadostila svojemu bremenu, ki ga je nosila.
Tudi po prenehanju kršitve pravni interes na objavi sodbe torej ne preneha. Prav tako ne odpade pravni temelj za objavo sodbe. D. GmbH je namreč z zahtevkom na objavo sodbe zahtevala zgolj to, do česar je upravičena po pododstavku g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1.
začasna odredba – stiki pod nadzorom CSD – sprememba stikov – korist otroka – zavrženje kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja napada na osebo, mlajšo od petnajst let – predlog za spremembo začasne odredbe v stike brez nadzora in v večjem obsegu
Izdana začasna odredba v družinskopravnih zadevah velja do končne odločitve (običajno do njene pravnomočnosti ali še določeno obdobje po tem), razen če je vzrok ogroženosti, zaradi katerega je bila začasna odredba sploh izdana, prenehal ali če bi se dalo otrokovo korist ustrezno zavarovati drugače, tj. z začasno odredbo z drugačno vsebino.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081200
ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 116, 117, 117/3. ZPP člen 44, 44/2, 181, 181/2. SPZ člen 37, 37/1, 128, 133, 155, 155/1. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 22, 22/1, 271, 275, 275/1, 275/5, 275/6, 299, 308, 308/2, 308/2-2, 342, 342/5, 342/5-3.
znamka – prodaja znamk – zastavna pravica – ločitvena pravica – zahtevek za prerekanje ločitvene pravice – izločitvena pravica – izpodbojni zahtevek – vpliv ničnosti pogodbe na ločitveno pravico – pravni interes – nastanek zastavne pravice na znamki – publicitetni učinek registra znamk – določitev vrednosti spornega predmeta
Pridobitev pravic na temelju zaupanja v register znamk je mogoča le v primerih iz 117. člena ZIL-1.
Tisti, ki izpodbija ločitveno pravico, mora vložiti tožbo na ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja.
Če bi ločitvena pravica na obeh znamkah res obstajala, bi zaradi prodaje obeh znamk ločitvena pravica sama po sebi ne bi prenehala, saj se ločitvena pravica uveljavi šele s poplačilom iz izkupička. Zahtevek na ugotovitev obstoja ločitvene pravice ostaja torej smiseln tudi še po prodaji in ga samo zaradi prodaje ne bi bilo treba spremeniti. V tej zadevi pa tožeča stranka ni zahtevala ugotovitve obstoja ločitvene pravice, temveč ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Če zahtevku ne bi bilo ugodeno, bi to pomenilo, da ločitvena pravica obstaja. Obstajala pa bi, kot je že bilo pojasnjeno, tudi še po prodaji. Zato zahtevka kljub prodaji obeh domnevno zastavljenih znamk ni bilo potrebno spremeniti.
ZIL-1 ne določa, da bi imel vpis v register znamk publicitetni učinek, tako da je vsakršno omenjanje publicitete registra znamk v tej zadevi nepravilno.
Tožeča stranka je postavila izključno nedenarne zahtevke, zato je odločilna vrednost spornega predmeta, kot jo je navedla v tožbi. Kasnejše domnevne spremembe vrednosti se ne upoštevajo. Poleg tega je tožeča stranka uveljavljala v bistvu, da niso utemeljene ločitvene pravice, te pa so obstajale za zavarovanje terjatev. Kakšno je bilo v resnici kritje za terjatev, doseženo s prodajo, ni pomembno. Za oceno vrednost spornega predmeta je bilo v času vložitve tožbe pomembno le, kolikšna je bila zavarovana terjatev ne pa tudi, kolikšen uspeh bi bil lahko dosežen z vnovčitvijo obeh znamk v korist ločitvenih upnikov
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006942
ZPP člen 98, 98/5, 101, 101/1.
sklep o izvršbi - zastopanje v postopku - pravno nasledstvo
V skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je ta v postopku dala. Četudi bi imela pravna oseba, ki na zgoraj navedeni način preneha, pravne naslednike, bi moral pooblaščenec, ki bi zastopal tega pravnega naslednika, pridobiti novo pooblastilo slednjega (in seveda izkazati pravno nasledstvo).
OZ člen 1017, 1017/1, 1017/2, 1017/3, 1017/4, 1019, 1022. ZPP člen 115, 115/1.
pogodba o leasingu – poroštvo – opravičena odsotnost – predlog za preložitev naroka – trditveno in dokazno breme – ugovor ugasle pravice – načelo kontradiktornosti
Samo priznana in ne poplačana terjatev na obstoj porokove obveznosti do upnika (tožene stranke do tožeče) nima vpliva. Če bi bila terjatev v stečajnem postopku res že poplačana, pa je trditveno in dokazno breme v zvezi s tem na tožencu (t. i. ugovor ugasle pravice).
popravni sklep – dediči – smrt stranke – procesno pooblastilo – vročanje pooblaščencu – preklic pooblastila
Sodbo (sklep) je mogoče popraviti kadarkoli, tudi po njeni pravnomočnosti. Izdaja popravnega sklepa je del istega pravdnega postopka, ker se s popravnim sklepom le popravljajo določeni podatki, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko je bilo treba namesto umrlega kot tožečo stranko navesti njegove dediče.
ZFPPIPP člen 121, 121/3, 192, 192/4, 193, 193/1, 194, 194-2.
prisilna poravnava – nepredložitev poziva upnikom za vpis in plačilo delnic oziroma nominalnih zneskov osnovnega vložka k obvestilu o sprejetju sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja – prekluzivni rok – načelo hitrosti postopka – potrebna skrbnost – posledice nepravočasno opravljenih procesnih dejanj – ustavitev postopka prisilne poravnave
Poziv upnikom za vpis in plačilo delnic z vsebino iz 193. člena ZFPPIPP ni „en papir“, kot to navaja pritožnik, ampak gre za procesno dejanje, ki ga mora sodišče v roku treh dni od predložitve objaviti (2. točka 194. člena ZFPPIPP). Od objave poziva teče rok za vpis novih delnic oziroma poslovnih deležev (drugi odstavek 193. člena ZFPPIPP). Brez navedenega poziva ukrep spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ne more biti izveden.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov po ZVEtL – priposestvovanje – predpogodba – prenos lastninske pravice – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi
ZVEtL v 4. členu določa, kakšen mora biti pravni naslov, in sicer med drugim določa, da gre za listino o pravnem poslu, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Predpogodba s 17. 2. 1991 glede na naziv in vsebino ne predstavlja pravnega naslova, ki bi izkazoval upravičenje do pridobitve lastninske pravice pritožnikov na spornem stanovanju. Iz vsebine pogodbe sicer izhaja, da predlagateljica in F. F. prodajata stanovanje udeležencema in višina kupnine – 117.000 DEM. Vendar iz nje ni mogoče razbrati, da prenašata lastninsko pravico na tem stanovanju, temveč da bo (v bodoče) prišlo do sklenitve nove pogodbe (ob plačilu kupnine) oziroma da je razlika kupnine predmet posebne pogodbe, po kateri bosta kupca dobila dokumente lastništva. Potrebna je bila torej sklenitev nove (kupoprodajne) pogodbe, s katero bi se prenesla lastninska pravica.
odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – vzročna zveza – trditveno in dokazno breme – znižanje tožbenega zahtevka v pritožbi
Tožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotavljati podatke o vzrokih za njegovo bolezen. V skladu z 212. členom ZPP je bilo na tožniku dokazno breme za dokazovanje vzročne zveze med zatrjevanimi ravnanji toženca in domnevno škodo. Čeprav je sodišče opravilo materialnopravno procesno vodstvo in ga pozvalo, da poda ustrezno dokazno ponudbo za svoje trditve, tožnik ni predlagal dokazov za ugotavljanje vzročne zveze med toženčevim ravnanjem in zatrjevanimi duševnimi bolečinami zaradi bolezni in njenega poslabšanja.
Kontragarancija sama po sebi nima kakšnih posebnih pravnih značilnosti, ki bi jo razlikovale od garancije, zato tudi ni posebej urejena v zakonu. Pravna ureditev, ki velja za garancijo, zato načeloma velja tudi za kontragarancijo.
vrnitev v prejšnje stanje - klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Pri vrnitvi v prejšnje stanje stranka trdi, da je dejanje zamudila iz upravičenih razlogov (torej zamudo priznava), kar pomeni, da napake, ki naj bi se jih zagrešilo pri vročanju, ne predstavljajo razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zatrjevanje nepravilne vročitve in zahtevanje vrnitve v prejšnje stanje se tako izključujeta.
dediščinska tožba – kasneje najdena oporoka – zastaranje pravice zahtevati zapuščino – odsvojitev predmetov iz zapuščine – realna subrogacija – denarna vrednost volila – volilo kot osebna služnost
Kasneje najdena oporoka je tožnika določila za oporočnega dediča, toženko (prej zakonito dedinjo) pa kot volilojemnico. Narava sodbe na podlagi dediščinske tožbe je takšna, da ta sodba dejansko nadomesti pravnomočen sklep o dedovanju: tožnik postane dedič, zato mu mora toženka nepremičnino vrniti/izročiti (v primeru njene odsvojitve pa povrniti tisto, kar je prejela kot kupnino), sama pa lahko uveljavlja nujni delež in pravico do volila.
izvajanje stikov - stiki - največja korist otroka - pomen stikov - pravica staršev - pravična porazdelitev bremen med staršema - pogostost stikov
Stiki naj v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj. Stiki vsak drugi vikend so preredki, če tega ne utemeljuje kakšna posebna okoliščina. Tu ne gre za nobeno strokovno vprašanje, glede katerega bi sodišče moralo konzultirati izvedenca, saj pri nobenemu od staršev ni ugotovljene ali izpostavljene kakšne posebne okoliščine, zaradi katerih stiki med njim in otrokom slednjemu ne bi bili v korist.
ZPP člen 105b, 111, 112, 112/1. Sodni red 51, 51/1, 100.
vloga, vezana na rok – pravočasnost prejema vloge – potek roka – vloga, poslana po faksu – normalen tek stvari – tveganje za napake – napake, ki izvirajo iz delovanja stranke – stanje telefaks naprave
Vsaka stranka nosi tveganje za tiste napake, ki bi ji lahko bile abstraktno pripisljive, kar pomeni, da lahko izvirajo iz njenega delovanja. Stanje telefaks naprave na sodišču pa gotovo ne spada v sfero stranke in je zato to napaka pripisljiva sodišču.
ZZZDR člen 106, 106/5. ZPP člen 411. ZIZ člen 272.
regulacijska začasna odredba – stiki otroka s staršem – stiki pod nadzorom – omejeni stiki – stiki v prisotnosti matere
Osnovno materialnopravno izhodišče, ki ga je potrebno upoštevati pri odločanju o stikih med otrokom in tistim staršem, s katerim otrok ne živi je, da morajo biti za omejitev ali prepoved stikov izkazani posebej utemeljeni razlogi, sicer pa je načeloma pravica do stikov neomejena. V konkretnem primeru, ko se stiki izvajajo le z njegovim obiskovanjem na domu otrok in v prisotnosti matere, gre za stike pod nadzorom, torej za omejene stike.
ZFPPIPP člen 136, 136-1, 200, 200/4, 221, 221b, 221d, 221d/1. ZGD-1 člen 527.
poenostavljena prisilna poravnava - začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - preizkus sklepa - obseg preizkusa - uporaba pravil o prisilni poravnavi - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - neuporaba - povezana družba
Ker se v tem postopku upniški odbor ne oblikuje, ni potrebna navedba ovir za vsakega posameznega upnika za imenovanje za člana upniškega odbora.
Tudi če dolžnik tega upnika ni navedel kot osebe, ki o poenostavljeni prisilni poravnavi ne more glasovati, bo upnik te razloge lahko uveljavljal šele ob morebitni pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v tej fazi postopka pa to ni pomembno in se sodišče prve stopnje s tem ni ukvarjalo, prav tako pa se v tej fazi postopka s tem ne more ukvarjati višje sodišče.
V fazi začetka postopka (katere koli) prisilne poravnave se ne preverja, ali so vsi v listinah navedeni podatki tudi pravilni. Nenavedba posameznega upnika v seznam terjatev bi torej lahko kazala na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, vendar pa bi ta morala biti dokazana, da bi bila upoštevana. Iz podanih navedb pa kaj takega ne izhaja.
Verjetnost uspeha prestrukturiranja mora tu presoditi vsak upnik sam, ki se tudi sam odloči, kako bo glasoval.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave ne velja načelo absolutne prednosti iz 1. točke 136. člena ZFPPIPP.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – načini prodaje – javna dražba – zbiranje ponudb – izklicna cena – ocena vrednosti premoženja – cenitev – mnenje ločitvenega upnika
Načini prodaje, določeni v prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, so med seboj enakovredni. Vsak od njih pomeni le pričakovano projekcijo in vnaprej ni mogoče napovedati, kateri bi lahko pripeljal do višje cene. En način ima prednost pred drugim le, če bi bilo vsaj verjetno izkazano, da bo na takšen način dosežena višja prodajna cena. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične okoliščine posameznega primera.
Glede na to, da je mnenje ločitvenega upnika podrobno utemeljeno, to terja od sodišča prve stopnje, da v primeru, kot njegovega mnenja ne upošteva, svojo odločitev prepričljivo utemelji.
oprostitev plačila sodne takse – taksni predlog – razpoložljiva denarna sredstva – začetek postopka prisilne poravnave – blokada transakcijskih računov – bilančna izguba – ogrožanje dejavnosti
Tožena stranka sama navaja, da jo vsakomesečno bremenijo dolgovi iz tekočega poslovanja v višini preko 90.000,00 EUR, torej (argumentum a maiore ad minus) tudi plačilo 1.893,00 EUR ne more bistveno vplivati na njeno poslovanje in s tem ogroziti njene dejavnosti.