OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – DEDNO PRAVO
VSL0084247
ZVSPBNO člen 15, 20, 20/6. ZD člen 132. OZ člen 184, 184/1. ZOR člen 204. ZPP člen 81, 81/5, 359, 454, 454/1.
odškodnina zaradi sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda – pogoji za odškodnino – odločitev o nadzorstveni pritožbi – obvestilo predsednika sodišča – pravica do odškodnine za nepremoženjsko škodo kot osebna pravica – nepodedljivost osebnih pravic – procesna legitimacija dediča – zavrženje tožbe – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka – prepoved spremembe na slabše – spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – izdaja odločbe brez razpisa naroka – nesporno dejansko stanje
Morebitna odškodnina za nepremoženjsko škodo, do katere bi bila kot stranka upravičena zaradi nerazumno dolgega izvršilnega postopka, ki je tekel zoper njo, v trenutku njene smrti ni bila del njene zapuščine. V materialnopravnem smislu torej ni mogla preiti na tožnico kot njeno dedinjo. Tožnica v tem postopku po materialnem pravu ni prava upnica.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – pogodba o plačevanju dosmrtne rente – poravnava – spremenjene okoliščine – posledice prometne nesreče – prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi starosti – pričakovano dejstvo – normalno tveganje
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bo namen poravnave dosežen, dokler bo toženka trpela posledice poškodb iz prometne nesreče in bo zaradi njih nesposobna za dela, za katera je bila nesposobna ob sklenitvi poravnave. O odpadlem namenu bi bilo tako mogoče govoriti le, če bi se posledice toženkinih poškodb iz prometne nesreče zmanjšale oziroma če bi izzvenele.
Pri poklicni dejavnosti je predvidljivo in logično, da jo oseba enkrat v prihodnosti dejansko preneha opravljati v celoti. Tožnica bi ob sklenitvi poravnave morala predvideti, da toženka (ob pomoči drugih) ne bo profesionalno čebelarila do smrti, temveč bo v prihodnosti, vsaj pri starosti 74 let, kolikor je bila stara v letu 2010, s tem v celoti prenehala.
ZVEtL člen 7, 7/1, 17, 24, 24/2, 25, 25/1. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – stroški postopka – lastninska pravica – spor o lastništvu – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – prekinitev postopka – odločba o vzpostavitvi etažne lastnine – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Vsak udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine trpi svoje stroške postopka, saj zakon ne določa drugače.
Vlaganje rednih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča samo po sebi še ne predstavlja zakrivljenega ravnanja, zaradi katerega bi morala pritožnica predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu.
Zaradi spornih dejstev o lastninski pravici na pripadajočem zemljišču kot predhodnem vprašanju se postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ne prekinja. O spornem dejstvu mora nepravdno sodišče odločiti samo v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006942
ZPP člen 98, 98/5, 101, 101/1.
sklep o izvršbi - zastopanje v postopku - pravno nasledstvo
V skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je ta v postopku dala. Četudi bi imela pravna oseba, ki na zgoraj navedeni način preneha, pravne naslednike, bi moral pooblaščenec, ki bi zastopal tega pravnega naslednika, pridobiti novo pooblastilo slednjega (in seveda izkazati pravno nasledstvo).
razmerja med starši in otroki – stroški postopka – odločitev po prostem preudarku – pomanjkljivi razlogi – preizkus sodbe
Zakonodajalec je sodišču v zakonskih sporih in sporih v razmerjih med starši in otroki podelil diskrecijsko pravico, da lahko odloča po prostem preudarku. Vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča lahko arbitrarna in da zadostuje sklicevanje na zakonsko normo – 413. člen ZPP. Sodišče mora navesti razloge/okoliščine primera, na podlagi katerih je prišlo do zaključka, da je na mestu odločitev po prostem preudarku.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da popis daril, ki je enostranska listina, še ne dokazuje, da je obdarjenec stvari sprejel kot darilo.
Tožnik obsežno navaja, kaj vse je delal skupaj z zapustnikom, kako je pomagal pri pridobivanju na kmetiji in kako je opravil tudi znatna vlaganja v kmetijo. Sodišče prve stopnje je izločitveni zahtevek obravnavalo posebej za obdobje do leta 1980 (do odselitve tožnika) in nato za obdobje od leta 1980 do leta 1996, ko tožnik ni več živel na kmetiji.
ZPP člen 105b, 111, 112, 112/1. Sodni red 51, 51/1, 100.
vloga, vezana na rok – pravočasnost prejema vloge – potek roka – vloga, poslana po faksu – normalen tek stvari – tveganje za napake – napake, ki izvirajo iz delovanja stranke – stanje telefaks naprave
Vsaka stranka nosi tveganje za tiste napake, ki bi ji lahko bile abstraktno pripisljive, kar pomeni, da lahko izvirajo iz njenega delovanja. Stanje telefaks naprave na sodišču pa gotovo ne spada v sfero stranke in je zato to napaka pripisljiva sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079584
ZIL-1 člen 18, 18/1, 18/1-a, 121, 121/1, 121/1-g, 122a. ZPP člen 8, 212, 214, 214/1, 214/2, 227, 227/1.
zahtevek za plačilo odškodnine - evropski patent - slovenski patent za izdelek - s patentom zavarovan izum - kršitev patenta - kršeči izdelki - pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - začetek kršitve patenta - trajanje kršitve - trenutek prenehanja kršitve - splošno pravilo glede dokaznega bremena - porazdelitev dokaznega bremena - prikrajšanje pravnega položaja ene stranke - sodno naročilo - razkritje dokaznih sredstev nasprotne stranke - dokazi v spoznavnem področju kršitelja - lajšanje procesnega položaja imetnika pravice industrijske lastnine - opustitev predložitve dokazov - načelo proste presoje dokazov - neugodna dokazna ocena - podatki o prodajni mreži - podatki o kupcih - predložitev izvirnikov listin - listine iz notranjega poslovanja - proizvodni nalogi - poročila o izdelavi - višina odškodnine - objava sodbe - namen objave sodbe - pravni interes za objavo sodbe
Bistvo 122.a člena ZIL-1 je v tem, da lahko sodišče s sklepom naloži nasprotni stranki (kršitelju) predložitev dokaznih sredstev, ki so pri njej. S tem se eni stranki naloži razkritje dokaznih sredstev, do katerih bi sicer nasprotna stranka ne imela dostopa, če bi se uporabljale zgolj določbe ZPP. Takšno sodno naročilo mora biti v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice industrijske lastnine. Omejitev glede tega, na kaj se lahko takšen sklep nanaša, sicer ni: lahko se nanaša na katerikoli znak dejanskega stanu kršitve.
Zakonodajnega motiva za uvedbo 122.a člena ZIL-1 vsaj v zvezi s patentom ni težko najti. Patent daje upravičenje, če gre za izdelek, tretjemu preprečiti izdelovanje, uporabo, ponujanje v prodajo, prodajo in uvažanje izdelka. Če kršitelj zgolj izdeluje izdelek v državi, v kateri ima imetnik patenta patentiran nek izum, je to samo po sebi prepovedano. Praviloma pa želi takšen izdelek spraviti v promet. Že prodajo na nacionalnem trgu je pogosto težko ugotoviti, zlasti še glede obsega. S prodajo v inozemstvo postane ugotavljanje kršitve le še mnogo težje, saj se izdelek lahko znajde na nepregledno velikem svetovnem trgu. Pretirano bi bilo pričakovati od imetnika pravice industrijske lastnine, da išče kršeče izdelke zgolj za to, da dokazuje nadaljevanje kršitve, če so dokazi v spoznavnem področju kršitelja. 122.a člen ZIL-1 imetniku pravice industrijske lastnine tako bistveno olajšuje procesni položaj. Vse to velja seveda le, če je bila dokazana vsaj prva kršitev.
122.a člen ZIL-1 močno presega prvi odstavek 227. člena ZPP, ker se nanaša na vsakršno dokazno sredstvo in ne le na listine. Še pomembneje kot to pa je, da mora nasprotna stranka predložiti „dokazna sredstva, s katerimi razpolaga“. To pomeni, da lahko sodišče naloži predložitev dokaznih sredstev, ki jih lahko tudi le opiše in jih mu ni treba precizno označiti. Praviloma to niti ni mogoče.
Potem, ko sodišče naloži razkritje dokazov nasprotni stranki, je sedaj ta stranka tista, ki mora prepričati sodišče, da je res predložila vsa razpoložljiva dokazna sredstva. Če dokazov ne bo predložila in za to tudi ne bo navedla opravičljivega razloga, bo to zanjo neugodno. Sodišče bo presodilo predložene dokaze, vendar pa tudi opustitev predložitve dokazov tiste stranke, ki je bila pozvana k predložitvi dokazov. Sodišče bo sicer odločilo po načelu proste presoje dokazov. Pri tem bo sodišče štelo za dokazano dejstva, ki jih je trdila tožeča stranka, če se je nasprotnik (tožena stranka) izmikala predložitvi verodostojnih dokazov, tožeča stranka pa je sama predložila vsaj tiste dokaze, ki jih (vendarle) ima. Posledica bo neugodna dokazna ocena za samo toženo stranko, ki bo v bistvu pripeljala do obrnjenega dokaznega bremena.
Za odločitev v tej zadevi torej niti ni pomembno, ali je D. GmbH uspelo dokazati, da je prav G. d. o. o. še storila kakšno kršitev po 31. 7. 2009, ali ne, in do kdaj so se kršitve nadaljevale. Odločilno je ravnanje G. d. o. o. po tem, ko je prvostopenjsko sodišče naložilo razkritje dokazov po 122.a členu ZIL-1.
Namen predložitve izvirnikov listin iz notranjega, podjetniškega poslovanja je preizkus pravilnosti obrambnih trditev G. d. o. Po G. d. o. o. sestavljeni zbirniki seveda tega preizkusa niti na načelni ravni ne omogočajo. Nastali so na način, ki si ga je izbrala G. d. o. o. in ga niti D. GmbH niti sodišče ni moglo preizkusiti. Iz tega razloga ne dajejo nikakršnega jamstva, da so v njih zapisane trditve resnične. S takšnim ravnanjem torej sama G. d. o. o. ni v ničemer zadostila svojemu bremenu, ki ga je nosila.
Tudi po prenehanju kršitve pravni interes na objavi sodbe torej ne preneha. Prav tako ne odpade pravni temelj za objavo sodbe. D. GmbH je namreč z zahtevkom na objavo sodbe zahtevala zgolj to, do česar je upravičena po pododstavku g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1.
izvajanje stikov - stiki - največja korist otroka - pomen stikov - pravica staršev - pravična porazdelitev bremen med staršema - pogostost stikov
Stiki naj v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj. Stiki vsak drugi vikend so preredki, če tega ne utemeljuje kakšna posebna okoliščina. Tu ne gre za nobeno strokovno vprašanje, glede katerega bi sodišče moralo konzultirati izvedenca, saj pri nobenemu od staršev ni ugotovljene ali izpostavljene kakšne posebne okoliščine, zaradi katerih stiki med njim in otrokom slednjemu ne bi bili v korist.
ZPP člen 214, 214/2, 452, 453a, 453a/1, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - obligatornost glavne obravnave - sodba na podlagi pripoznave - nasprotovanje zahtevku - opustitev vložitve pripravljalne vloge - pripoznava zahtevka - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - zanikanje dejstev brez navajanja razlogov - aktivna legitimacija upravnika - nedovoljene pritožbene novote
Izdaja sodbe na podlagi pripoznave v tem postopku (ki je izšel iz izvršilnega postopka) ni bila mogoča, saj je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožbenemu zahtevku nasprotovala.
OZ člen 1017, 1017/1, 1017/2, 1017/3, 1017/4, 1019, 1022. ZPP člen 115, 115/1.
pogodba o leasingu – poroštvo – opravičena odsotnost – predlog za preložitev naroka – trditveno in dokazno breme – ugovor ugasle pravice – načelo kontradiktornosti
Samo priznana in ne poplačana terjatev na obstoj porokove obveznosti do upnika (tožene stranke do tožeče) nima vpliva. Če bi bila terjatev v stečajnem postopku res že poplačana, pa je trditveno in dokazno breme v zvezi s tem na tožencu (t. i. ugovor ugasle pravice).
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060280
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 54, 54/2, 104, 104/1. ZPP člen 154, 163, 163/6, 270, 272.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – obličnost pogodbe – dogovor o pisni obliki sprememb pogodbe – verjetnost obstoja terjatve v postopku zavarovanja – kontradiktornost postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe – predlog za odločanje o stroških postopka zavarovanja pred končno odločbo
Dogovorjena obličnost ni v javnem interesu (forma ad valorem), namenjena je varstvu udeležencev obligacijskega razmerja, običajno pa je takšna obličnost kasnejših dogovorov določena zaradi lažjega dokazovanja (forma ad probationem). Udeleženci obligacijskih razmerjih prosto urejajo obligacijska razmerja, kar pomeni, da so se pravdne stranke lahko kasneje pravno veljavno ustno dogovorile za podaljšanje roka za dokončanje gradbenih del, kot to zatrjuje tožnica, takšen ustni dogovor pa je pravno veljaven tudi na podlagi drugega odstavka 54. člena OZ.
O povrnitvi stroškov, ki so nastali v zvezi z izdajo začasne odredbe, se odloča s končno odločbo, s katero se postopek konča, če je predlog za zavarovanje vložen v pravdnem postopku. Pravica do povrnitve stroškov, ki so strankam pravdnega postopka nastali zaradi postopka zavarovanja, je lahko odvisna tudi od končne odločitve.
OZ člen 574, 574/2. ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2.
posojilo – posojilna pogodba – rok za vračilo posojila ni določen – pravica do izjave – neudeležba na naroku za glavno obravnavo
V konkretni zadevi rok za vračilo posojila med strankama ni bil določen.
V primeru, ko pogodbenika nista določila roka za vrnitev posojila in tega tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, velja, da mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.
popravni sklep – dediči – smrt stranke – procesno pooblastilo – vročanje pooblaščencu – preklic pooblastila
Sodbo (sklep) je mogoče popraviti kadarkoli, tudi po njeni pravnomočnosti. Izdaja popravnega sklepa je del istega pravdnega postopka, ker se s popravnim sklepom le popravljajo določeni podatki, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko je bilo treba namesto umrlega kot tožečo stranko navesti njegove dediče.
ZZZDR člen 106, 106/5. ZPP člen 411. ZIZ člen 272.
regulacijska začasna odredba – stiki otroka s staršem – stiki pod nadzorom – omejeni stiki – stiki v prisotnosti matere
Osnovno materialnopravno izhodišče, ki ga je potrebno upoštevati pri odločanju o stikih med otrokom in tistim staršem, s katerim otrok ne živi je, da morajo biti za omejitev ali prepoved stikov izkazani posebej utemeljeni razlogi, sicer pa je načeloma pravica do stikov neomejena. V konkretnem primeru, ko se stiki izvajajo le z njegovim obiskovanjem na domu otrok in v prisotnosti matere, gre za stike pod nadzorom, torej za omejene stike.
preventivno prestrukturiranje – postopek preventivnega prestrukturiranja – sporazum o finančnem prestrukturiranju – sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – vsebina sodne kontrole zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – veljavnost novele ZFPPIPP-G – pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju – način seznanitve strank postopka s sklepom o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju – izvršljiv notarski zapis – izvršilni naslov
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da po določbi 44.p člena ZFPPIPP sodišče opravlja sodno kontrolo zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Sodišče o zahtevi odloča zunaj naroka (prvi odstavek 44.t člena ZFPPIPP), potrditev sodišča pa je potrebna samo takrat, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi v breme (proti) upnikov (za njihove terjatve), ki ne privolijo (prostovoljno) v sklenitev takega sporazuma. To pomeni, da je vsebinska presoja zahteve za potrditev izključena, sodišče pa se omeji zgolj na presojo, ali so izpolnjeni formalni pogoji iz drugega odstavka 44.t člena ZFPPIPP. Povedano drugače: sodišče preverja (le), ali je bil zahteva vložena v zakonskem roku in ali so ji predložene z zakonom zahtevane listine iz drugega odstavka 44.r člena. Predvsem sodišče ne presoja o vsebini sporazuma, prav tako ne preverja pogojev za njegovo uveljavitev. Ta presoja je prepuščena revizorju (prim. četrti do šesti odstavek 44.o člena ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 136, 136-1, 200, 200/4, 221, 221b, 221d, 221d/1. ZGD-1 člen 527.
poenostavljena prisilna poravnava - začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - preizkus sklepa - obseg preizkusa - uporaba pravil o prisilni poravnavi - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - neuporaba - povezana družba
Ker se v tem postopku upniški odbor ne oblikuje, ni potrebna navedba ovir za vsakega posameznega upnika za imenovanje za člana upniškega odbora.
Tudi če dolžnik tega upnika ni navedel kot osebe, ki o poenostavljeni prisilni poravnavi ne more glasovati, bo upnik te razloge lahko uveljavljal šele ob morebitni pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v tej fazi postopka pa to ni pomembno in se sodišče prve stopnje s tem ni ukvarjalo, prav tako pa se v tej fazi postopka s tem ne more ukvarjati višje sodišče.
V fazi začetka postopka (katere koli) prisilne poravnave se ne preverja, ali so vsi v listinah navedeni podatki tudi pravilni. Nenavedba posameznega upnika v seznam terjatev bi torej lahko kazala na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, vendar pa bi ta morala biti dokazana, da bi bila upoštevana. Iz podanih navedb pa kaj takega ne izhaja.
Verjetnost uspeha prestrukturiranja mora tu presoditi vsak upnik sam, ki se tudi sam odloči, kako bo glasoval.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave ne velja načelo absolutne prednosti iz 1. točke 136. člena ZFPPIPP.
dedovanje – omejitev dedovanja osebe, ki je prejemala varstveni dodatek – pritožba prizadete osebe, ki ji ni bila dana možnost sodelovanja v postopku – prepozna pritožba – poseg v pravice drugih oseb
V obravnavanem primeru niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe, saj je bil sklep o dedovanju že izveden v zemljiški knjigi, prizadete pa bi bile tudi pravice obeh dedičev.