Obsojenčeve molitve za škofa Gregorija Rožmana, ironiziranje upravnega kaznovanja, ki so ga bili deležni duhovniki, biblične prispodobe, ki jih je v referatih na dekanijskih konferencah uporabljal obsojenec, tudi po takratni zakonski določbi ne presegajo dovoljenega izražanja mnenj, stališč, ocen ali prepričanj, in niso bile take, da bi bile sposobne izpodkopati, torej uničiti same temelje oblasti delovnega ljudstva kot objekta varstva kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ-51.
Obrazložitev sodbe, ki vsebuje zgolj trditev, da se je sodišče na podlagi izvedenih dokazov in priznanja obdolženk prepričalo, da sta storili očitana dejanja, s pravno opredelitvijo, da gre za "manifestiranje sovražnosti zoper državno ureditev", ki ga predpisi niso poznali, je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.
Zakon o zadrugah nima nobenih določb o pravnih podlagah podržavljenja, niti nima nobenih posebnih določb o organih in njihovi pristojnosti za odločanje. Ta zakon, kolikor ureja denacionalizacijo zadružnega premoženja, je poseben predpis le glede opredelitev tega premoženja v 65. členu in glede tega, da v 66. členu natanko določa pravne naslednike, ki so upravičeni uveljaviti vrnitev zadružnega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO
VS05245
ZM člen 16, 16/2. ZIP člen 21, 21/2.
bianco menica - izvršba - pooblastilo za izpolnitev menice - verodostojna listina - vrednosti papirji
Izvršba na podlagi bianco menice je dovoljena, ker je z izpolnitvijo manjkajočih sestavin v skladu s pooblastilom postala verodostojna listina v smislu Zakona o izvršilnem postopku.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - bodoča škoda
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pomeni, da sodišča prisojajo oškodovancem odškodnine v sorazmerju s pretrpljeno škodo in v sorazmerju z drugimi odškodninami. Načelo individualizacije ne odvezuje sodišč od tega, da upoštevajo merila, ki jih je sprejela sodna praksa pri uporabi 200. člena ZOR, zlasti da razlikujejo lahke, težje in najtežje primere in da znotraj teh skupin skrbijo za uravnoteženost prisojenih odškodnin z upoštevanjem posebnosti vsakega primera. Zato se ni mogoče izogniti primerjavam s podobnimi primeri, ki jih pozna sodna praksa.
povrnitev gmotne in negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - pretep
Tožničino ravnanje je mogoče oceniti kot izzivalno glede na pogoste spore, ki so obstajali med pravdnima strankama. Vendar pa je tožnica toženca izzvala le tako, da ponovno ni zaprla vrat kurilnice. Tožnica ni izzivala z besedami in ni ona začela fizičnega obračuna. Zato je pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da tožnici ni mogoče pripisati več kot 20% prispevka k nastanku škode.
URS člen 20, 27.ZKP člen 201, 201/1-3, 432, 432/1-2.
pripor - domneva nedolžnosti
Upoštevanje okoliščin, ki so pomembne za odreditev in podaljšanje pripora, ugotovljene pa so bile v obravnavanem postopku in drugih nedokončanih postopkih, ki tečejo zoper obdolženca, ne pomeni kršitve ustavne pravice domneve nedolžnosti iz 27. čl. slovenske ustave. Tudi po stališču Ustavnega sodišča RS domneva nedolžnosti nima absolutnih materialnopravnih učinkov, saj sicer pripora v nobenem primeru ne bi bilo mogoče odrediti; ustavna podlaga za odrejanje in podaljšanje pripora je v 20. členu Ustave RS.
ZUP (1986) člen 249, 249/1-9, 252, 252/1-5, 254, 255.
obnova postopka - pogoji
Za obnovo postopka morajo biti izpolnjeni, poleg pogojev iz 249. člena ZUP, tudi drugi pogoji. Stranka mora na podlagi 5. točke 1. odstavka 252. člena ZUP predlagati obnovo postopka v enem mesecu od dneva, ko ji je bila odločba vročena (subjektivni rok). Stranka mora izkazati okoliščine, na katere opira svoj predlog in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonitem roku (254. člen ZUP). Zadeva mora biti vrnjena v novo odločanju upravnemu organu prve stopnje, saj je ta glede na predlog za obnovo postopka, ki je bil končan na prvi stopnji, na podlagi določbe 255. člena ZUP, pristojen za odločanje o obnovi postopka.
objektivna identiteta zahteve za preiskavo in sklepa o preiskavi
Sodišče je vezano na dejanski opis obravnavanega življenjskega primera v zahtevi za preiskavo in zato ni podana kršitev objektivne identitete, če zunajobravnavni senat v okviru opisa, navedenega v zahtevi, izpodbijani sklep o preiskavi spremeni tako, da uvede preiskavo za milejše kaznivo dejanje, za katero je po njegovi oceni podan utemeljen sum, pri tem pa iz opisa izpusti tiste okoliščine, ki ne spadajo med zakonske znake tega kaznivega dejanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izražen dvom v pravilnost dokazne ocene o verodostojnosti izpovedbe oškodovanke in očitkom o sporni osebnosti le-te, je uveljavljanje razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico
Po določbi 86. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKP (ZKP-A) se po dotedanjih predpisih dokončajo le postopki v zahtevah za varstvo zakonitosti (ZVZ), vloženih pred uveljavitvijo tega zakona, to je pred 23.1.1999. Obravnavana ZVZ zoper sklep z dne 22.1.1999 o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico je bila vložena šele 10.5.1999, torej po uveljavitvi novele ZKP dne 23.1.1999, ki med kazenskim postopkom dopušča vložitev ZVZ le glede pravnomočnih sklepov o odreditvi in podaljšanju pripora (4. odst. 420. čl. ZKP), zato je bila ocenjena kot nedovoljena in jo je vrhovno sodišče po 2. odst. 423. čl. ZKP zavrglo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141, 141/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcem po storitvi kaznivega dejanja - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - kaznivo dejanje podpomoči zločincem na prostosti
Nudenje pomoči osebi, ki se je z umikom v ilegalo - potem, ko je že prejela poziv za služenje vojaškega roka - izognila vojaški obveznosti, ni pomenilo kaznivega dejanja po 14. tč. 3. čl. ZKLD, temveč kaznivo dejanje podpomoči zločincem, ki so na prostosti po 1. odst. 141. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije.
zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Kadar pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastane precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, se izpodbijana pravnomočna odločba razveljavi po uradni dolžnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenstvo - izvedenec psihiatrične stroke - prištevnost
Ni mogoče reči, da je bil predlog obrambe za postavitev izvedenca psihiatrične stroke iz neznanih razlogov večkrat zavrnjen, če je sodišče prve stopnje v skladu s 7.odst. 364.čl. ZKP v sodbi navedlo, da je obsojeni na izrecno vprašanje odgovoril, da je sposoben spremljati potek glavne obravnave in da se nikoli ni zdravil pri psihiatru, da se je na glavni obravnavi zagovarjal ustrezno ter da je na izpovedbe, ki so mu bile v škodo, takoj odreagiral in dajal pripombe, zaradi česar se prvostopnemu sodišču ni vzbudil nikakršen sum o psihičnih sposobnostih obsojenega in je zato zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke.