Obveznosti lastnika olastninjenega stanovanja po 117. členu SZ so bile neodvisne od potreb imetnika stanovanjske pravice. Zato so lastnikove obveznosti tudi v primerih iz 2. odst. 129. člena SZ lahko le takšne kot bi bile v primeru, da mora prodati imetniku stanovanjske pravice tisto stanovanje, ki ga zaseda kot imetnik stanovanjske pravice.
ZIP člen 2, 16, 20, 20/1, 20/6, 20/7, 232, 232/2, 232/6, 232/7.ZIZ člen 15.ZPP člen 498.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - izvršilni naslov - odločba sodišča združenega dela - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - nadomestilo osebnega dohodka po vrnitvi delavca na delo
Temeljno načelo izvršilnega postopka - kar zadeva njegovo sprožitev, izbiro podlage in izvršilnih sredstev, končanja postopka in podobno - načelo dispozitivnosti (2. in nadaljnji členi ZIP). Izvršilno sodišče je zato pri vodenju izvršilnega postopka vezano na upnikove predloge, tudi glede izbire izvršilnih naslovov oziroma izvršilnih podlag. V tem primeru to pomeni, da sta sodišči nižjih stopenj lahko odločali o upnikovem izvršilnem predlogu le na podlagi v predlogu uveljavljene oziroma izbrane podlage (ki je temeljila na odločbi sodišča združenega dela).
Upnikova denarna terjatev do dolžnika v odločbi sodišča združenega dela sicer ni bila zneskovno opredeljena ampak le opisana. V izvršilnem predlogu in pozneje med samim postopkom je upnik zneskovno opredelil svoje terjatve oziroma dolžnikove obveznosti do njega.
Te ugotovitve potrjujejo sklep, da je v izreku odločbe SZD vsebovan opis dolžnikovih obveznosti do upnika omogočal opredelitev upnikove terjatve (saj je izrek navajal časovni okvir upnikovih terjatev in vrsto obveznosti to je osebnega dohodka oziroma razlike osebnega dohodka, ki je upniku pripadal v zadevnem časovnem obdobju). Osebni dohodki oziroma plače, ki pripadajo delavcu pri določeni pravni osebi in v določenem času, pa so glede na naravo take terjatve izračunljivi oziroma določljivi. Take ugotovitve utemeljujejo sklep (kot ga je prvotno sprejelo sodišče prve stopnje), da je izrek odločbe SZD dovolj natančen in da je upnikova terjatev določljiva oziroma določna. Odločba SZD s takim izrekom je dajatvena in torej izvršljiva.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine
Zahtevnost poklica, ki povečuje oškodovančeve težave zaradi utrpelega zmanjšanja življenjske aktivnosti ni razlog, da bi bila odškodnina iz tega naslova nižja.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/1, 200, 200/1, 200/2.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pravno priznana škoda
Pri prenašanju večjega števila mastnih pločevinastih plošč, ki jih že zaradi dimenzije plošč morata prenašati dva delavca, kljub primerni skrbnosti ni mogoče obdržati kontrole nad prenosom. Zdrsi zaradi same mastnosti so vedno možni, pa tudi sicer nehoteni ali nekontrolirani gibi enega od prenašalcev hitreje povzročijo premik posameznih plošč, na kar voljno ni mogoče vplivati. Prenašanje takega bremena glede možnosti nastanka škode odstopa od siceršnjega prenašanja bremen dovoljene teže in zato predstavlja nevarno dejavnost.
privatizacija stanovanj - pomen pisne privolitve imetnika stanovanjske pravice - upravičenci za odkup stanovanja - zakonec imetnika stanovanjske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - razveza zakonske zveze - posebno premoženje zakonca
Vsi, ki po določbi prvega odstavka 117. člena SZ lahko nastopajo kot kupci lastninjenih stanovanj, sodijo po volji samega zakona v krog originarnih upravičencev. To velja tudi za toženko. Čim je tožnik kot bivši imetnik stanovanjske pravice dal svojo pisno privolitev in je bila sklenjena ustrezna kupna pogodba, je toženka zaradi originarne pravice do privatizacijskega odkupa stanovanja pridobila solastninsko pravico do 1/2 na spornem stanovanju. Na to kaže tudi besedilo 118. člena SZ. Zato tožnik, ki se je kasneje premislil, ne more niti umakniti svoje privolitve, niti poseči v toženkino solastninsko pravico s trditvijo, da je bila kupnina plačana izključno z njegovim posebnim premoženjem.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - sekundaren strah
Pravilno je razmerje odgovornosti 40:60 za škodo iz dogodka, ko je valj zgibalnega stroja zmečkal tožničin mezinec, pri čemer je tožnica vedela, da mora stroj vselej ustaviti, preden skuša izvleči zmečkan papir, delodajalec pa je vedel, da ima tožnica psihične težave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VS05212
URS člen 33.ZOR člen 51, 52, 103.ZDen člen 64, 88, 88/1.
ničnost pogodbe zaradi podlage - dopustna podlaga - vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja prenos pravice uporabe na stavbnem zemljišču - pravica do zasebne lastnine
Pravni posel, ki preprečuje vrnitev nepremičnine v last denacionalizacijskemu upravičencu, je lahko ničen, čeprav ne nasprotuje veljavnim predpisom, če sta pogodbeni stranki ob njegovi sklenitvi ravnali v nasprotju z moralnimi načeli, načeli vestnosti in poštenja ali načelom dobre vere.
ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6.
sodba zaradi izostanka - procesne predpostavke za sodbo na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V kontumacionalnem postopku se sodišče ne spušča v ugotavljanje dejanskih navedb, to je v presojo resničnosti teh navedb, pač pa le v skladnost med navedbami tožbe in priloženimi dokazili.
Socialna sodišča so pristojna le za reševanje tistih sporov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se pojavljajo v zvezi z razmerji, ki temeljijo na socialnem zavarovanju, ki ga je na podlagi 50. člena Ustave Republike Slovenije dolžna vzpostaviti in zakonsko urediti država. Gre za spore iz socialnih razmerij, ki so urejena v javnem pravu.
pravica do skladove invalidske zavarovalnine - stvarna pristojnost
Tožnik s tožbo zahteva, da mu tožena stranka prizna pravico do skladove invalidske zavarovalnine v skladu z določbami Pravil sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije, katerega zavarovanec je. Taka zavarovalnina pa je dejansko renta, do katere so zavarovanci upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb in vplačanih prispevkov. Gre torej za civilnopravno razmerje in premoženjski spor, ki iz njega izvira, zato v tem primeru ne gre za socialni spor v smislu določb prvega odstavka 5. člena ZDSS. Ker je socialno sodišče pristojno samo za odločanje v sporih, za katere je tako izrecno določeno v ZDSS, socialno sodišče ni pristojno za odločanje v spornem primeru.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja osebi brez statusa imetnika stanovanjske pravice - enostranska izjava volje lastnika stanovanja
Zmotno je revizijsko pojmovanje prisilne narave določb 117. in naslednjih členov SZ, ki se nanašajo na privatizacijo stanovanj.
Ti predpisi namreč niso onemogočali lastnikom, da bi prodali pod enakimi pogoji stanovanja, ki jih niso zasedali imetniki stanovanjske pravice ali uporabniki, stanovalcem, ki statusa imetnika stanovanjske pravice niso imeli. V tem primeru je bila pravno odločilnega pomena toženkina enostranska izjava volje, da ima tožnik pravico do odkupa spornega stanovanja po privatizacijskih določbah SZ, ki zato predstavlja pravno podlago za sklenitev prodajne pogodbe po določbah 117. člena SZ.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine v odškodnino
Invalidnina se všteje v odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če je oškodovanec upravičen do nje. Pri tem ni pomembno, ali je v času sojenja pristojni organ že odločil o njej ali ne in ali jo že dejansko prejema ali ne.
Stranka ima pravico, da ji sodišče predstavi svoje razmišljanje in razloge za svojo odločitev. Ni dovolj trditvena obrazložitev ("v zadevi je pravilno razsojeno" ali podobno), marveč je potrebno navesti razloge, ki so pripeljali sodišče do neke odločitve. Šele potem lahko stranka presodi, ali naj se strinja z argumenti sodišča ali ne. Šele takrat jo lahko sodišče prepriča. Sicer pa že korektnost ravnanja sodišča terja, da stranka dobi vsebinski odgovor na tiste trditve, ki so odločilnega pomena. Nasledek povedanega je v tem, da mora obrazložitev pritožbene sodne odločbe vsebovati razloge, s katerimi izpolni pritožbeno sodišče dolžnost preizkusa sodbe prve stopnje v mejah (odločilnih) pritožbenih razlogov, razlogi pa morajo biti takšni, da odločbo lahko preizkusi tako stranka kakor tudi višje sodišče (prvi odstavek 354. člena v zvezi s prvim odstavkom 375.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, sta tožnika na podlagi drugega odstavka 186. člena ZPP/77 v tožbi označila tudi vrednost spora, in sicer z zneskom 10.000,00 SIT. Taka oznaka vrednosti spora glede na takrat že veljavni mejni znesek 80.000,00 SIT ne zadošča za dovoljenost revizije.
plačilo za opravljeno zdravstveno storitev - stvarna pristojnost
Iz računa je razvidno, da je bil izdan zaradi zdravstvene storitve, ki jo je opravila Bolnišnica C. toženki kot naročnici storitve.
Tožnica ni uveljavljala svoje terjatve do nosilcev zdravstvenega zavarovanja.
Zato je imela tožeča stranka pravno podlago za izdajo računa v določilih 31. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 13/93, 45/94, 37/95), po katerih zdravstveni zavod pridobiva sredstva med drugim tudi s plačili za svoje storitve. Spor v zvezi s plačilom omenjenega računa ni spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja ali spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, kot tudi ne spor v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kar je razvidno tudi iz okoliščine, da je stranka v sporu zdravstveni zavod in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali druga zavarovalnica na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe.
V pravdi zaradi motenja posesti zaradi povečanega vpliva s sosednje nepremičnine tožnik ne bi smel dobiti večjega obsega pravnega varstva kot v pravdi zaradi čezmerne imisije. Če ga je že dobil, pa je tožnik v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe (prej toženec) vsekakor upravičen uveljavljati, da je po končani pravdi zaradi motenja posesti smel izbrati način vzpostavitve prejšnjega stanja, torej preprečitve povečanega vpliva vode na toženčevo parcelo.
stvarna pristojnost - plačilo za opravljeno zdravstveno storitev
Tožeča stranka s tožbo zahteva, da ji tožena stranka (koristnik storitev) poravna račun, izdan za opravljene zdravstvene storitve. Tožeča stranka je račun izdala na podlagi določb 31. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 13/93, 45/94 in 37/95), ki določajo, da zdravstveni zavodi sredstva pridobivajo tudi s plačili za svoje storitve. Vprašanje, ali je imel toženec v spornem primeru urejeno zdravstveno zavarovanje iz naslova obveznega zavarovanja ali ne in ali bi lahko bil nosilec zdravstvenega zavarovanja plačnik spornega računa, v tem sporu sicer lahko predstavlja predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 13. člena ZPP, ki ga sodišče v postopku samo reši, vendar to vprašanje v ničemer ne spremeni vsebine osnovnega spora in s tem pristojnosti sodišča za rešitev tega spora. Zato v tem primeru ne gre za socialni spor v smislu določb 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS, in tako tudi ne gre za spor, za katerega obravnavo bi bilo pristojno specializirano sodišče.
Odškodninska odgovornost upravljalca žičnic je praviloma krivdna. Tveganje v zvezi smučanjem samim mora prevzeti smučar. Gre za šport, ki je po naravi stvari povezan s tveganjem. Smučar mora obvladovati hitrost na različnih terenih, v različnih vremenskih in snežnih razmerah in tudi v sožitju z ostalimi smučarji. Upravljalec smučišča pa je odgovoren za škodo, ki nastane zaradi neizpolnitve zahtev, ki mu jih nalaga zakon.
Pritožbeni očitek, da sta bili kršeni določbi 10. in 260. člena ZPP, je sodišče druge stopnje, ki mora po določbi prvega odstavka 375. člena ZPP presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, zavrnilo z ugotovitvijo, da procesnih kršitev sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Zatrjevano zavlačevanje postopka namreč ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Tako pravno presojo sprejema tudi revizijsko sodišče.