predlog za dopustitev revizije - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - ponovljeni postopek pred sodiščem - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega - preprečevanje večje nesreče - dopolnilna odločba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je ugotovitev sodišča, da je sprememba IED dovoljenja, ki je bilo izdano povsem neodvisno od ugotovitve, ali dovoljena dejavnost predstavlja tveganja večjih nesreč, samostojna zaključena celota, za katero sme organ izdati odločbo, pravilna in skladna z načelom preventivnosti?
predlog za dopustitev revizije - dobava električne energije - razlaga pogodbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je bila predlagateljica v letu 2020 upravičena do spremembe pogodbe s tožečo stranko A. d. o. o. o nakupu električne energije, saj sta ji to omogočali tako pogodba kot tudi zakon (kot je ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče), in sicer na podlagi pravočasnega obvestila o zmanjšanju pogodbenih količin, ki ga je predlagateljica A. d. o. o. nesporno posredovala takoj po sprejetju ukrepov glede COVID-19, in sicer 16. 3. 2020?
ZGD-1 člen 505, 505-8, 526, 526/2. ZPP člen 7, 212.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost poslovodje - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo, da tožeča stranka ni bila dolžna glede vpisa sklepa edinega družbenika z dne 5. 4. 2021, ki je materialnopravna predpostavka utemeljenosti tožbenega zahtevka, v knjigo sklepov, podajati trditev in ponujati dokazov, kršilo določilo 7. čl. in 212. čl. ZPP, v posledici tega pa kršilo tudi določbo drugega odst. 526. čl. zvezi z osmo alinejo 505. čl. ZGD-1 ter 22. čl. Ustave RS?
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45-1, 46, 47, 47/2. ZIZ člen a42b, a42b/4, a42b/5. ZPP člen 339, 339/2-1.
zavrnitev priznanja in izvršitve - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sestava sodišča - vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki - razveljavitev sklepa
1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno. Nepravilna sestava sodišča je podana tudi v primeru, ko izpodbijano odločbo izda sodnik posameznik, čeprav bi o zadevi moral odločiti senat. Peti odstavek a42.b člena ZIZ, ki je bil uveden z novelo ZIZ-L in ki ureja postopek priznanja in izvršitve po Uredbi št. 1215/2012, določa, da o predlogu za zavrnitev priznanja oziroma izvršitve sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Izpodbijani sklep je izdala sodnica posameznica, kar pomeni, da je prišlo do kršitve omenjene določbe ZIZ. To pa pomeni, da je bilo v obravnavani zadevi sodišče nepravilno sestavljeno.
O vprašanju kritja stroškov tožeče stranke v razmerju do družbe A. d. d. na podlagi pravila iz tretjega odstavka 328. člena ZGD-1 je odločalo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 3. 2023. Iz tega sklepa, ki je priložen predlogu z dne 13. 3. 2024, je razvidno, da je tožeča stranka kot stroške postopka, ki jih mora kriti družba, za račun katere je bila vložena tožba, priglasila tudi stroške, nastale v postopku na podlagi predloga za dopustitev revizije. V tem delu sodišče prve stopnje ni sledilo tožeči stranki (glej razloge v 6. točki obrazložitve navedenega sklepa). Vendar tožeča stranka zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje očitno ni uveljavljala pritožbe kot rednega pravnega sredstva, skladno s pravnim poukom, navedenim v citiranem sklepu. Citirano pravilo iz tretjega odstavka 328. člena ZGD-1 v povezavi s pravili ZPP o stroških pravdnega postopka ne dajejo podlage, da bi o stroških postopka, ki so nastali manjšinskim delničarjem v razmerju do družbe, na prvi stopnji odločalo Vrhovno sodišče. Predloga tudi ni mogoče razlagati kot dopustno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 14. 3. 2023, s katero takšnemu zahtevku tožeče stranke ni nudilo pravnega varstva.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sklic skupščine d.o.o. - veljavnost sklica skupščine - vabilo na skupščino - smrt družbenika - presečni dan - vedenje - prenos poslovnega deleža - vpis spremembe družbenika v sodni register - ugoditev reviziji
Če subjektu vpisa v času sklica skupščine ni znano, da je prišlo do prenosa poslovnega deleža zaradi dedovanja, povabilo, naslovljeno na umrlega družbenika, nima vpliva na pravilnost sklica skupščine. V tem primeru na sklicatelja ni mogoče nasloviti očitka o ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Dejstvo naknadne seznanjenosti s spremembami nima povratnega vpliva na pravilnost sklica skupščine.
pogodba - razlaga pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe - razlagalna pravila - ugoditev reviziji
Namen pogodbeno dogovorjenega odstopnega upravičenja ene izmed pogodbenih strank, katerega realizacija ni odvisna od kršitve pogodbe, je možnost preseganja negotovosti, s katerimi se lahko v izpolnitveni fazi pogodbe sooči ena izmed pogodbenih strank. Vendar dejstvo realizacije odstopnega upravičenja s tako vsebino samo zase ne razrešuje dilem o skupnem namenu pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe in spora o naravi pogodbe kot posamičnega zasebnega pravnega akta. Če mu tak pomen pripišemo, dopustimo, da samo zase in za nazaj opredeli tipološko kvalifikacijo pogodbe.
Pravno sklepanje sodišča, zgoščeno v stališču, "da zaradi uveljavljene odpovedi dogovor o prodaji ni začel pravno učinkovati, veljavno pa je bil sklenjen dogovor v delu, ki ima naravo licenčne pogodbe," glede na obrazloženo zaobide zahteve temeljnega razlagalnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ in v domačem pravu uveljavljeno subjektivistično razlago pogodb civilnega prava.
gospodarski spor - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med pričo in uslužbencem pristojnega sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je priča v določenem pravdnem postopku delavec sodišča, kjer se ta postopek vodi, samo po sebi ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Po prepričanju Vrhovnega sodišča to stališče še toliko bolj velja v primeru, ko je kot priča predlagana zgolj oseba, ki je v sorodstvenem razmerju z uslužbenko sodišča, slednja pa ni v nobenem razmerju s pravdnima strankama. Izvedba dokaza z zaslišanjem priče je procesno dejanje brez vnaprejšnjega vrednotnega predznaka, ki bi kazal v prid ene ali druge stranke. Priča v postopku niti ne zmaga niti ni poražena; v njeno pravno sfero s sodno odločitvijo ni poseženo.
URS člen 22. ZZavar-1 člen 328, 328-5, 448, 453, 453/1, 453/2. ZUS-1 člen 59, 59/1.
zavarovalnica - likvidacija - odločba o začetku postopka - dejansko stanje - glavna obravnava - odločanje na seji - pravna in dejanska vprašanja - opredelitev do dokaznih predlogov - ugoditev pritožbi
Iz izpodbijane sodbe po presoji Vrhovnega sodišča ne izhajajo jasni in izrecni razlogi za neizvedbo glavne obravnave, ki bi jih po ustaljeni sodni praksi tovrstna odločitev morala vsebovati. Z možnostjo izjave v (predhodnem) postopku pred toženo stranko tožeči stranki ni bila zagotovljena ustavna pravica do izvedbe glavne obravnave pred sodiščem, ki jo je tožeča stranka zahtevala. Pri vprašanjih, ki se obravnavajo v tem postopku tudi ne gre za enostavno uporabo prava ali zgolj tehnična vprašanja. Sodišče se tudi ni opredelilo do dokaznih predlogov tožeče stranke. Glede na navedeno v okoliščinah tega primera zgolj sklicevanje na navedbo prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ne ustreza standardu jasne in izrecne obrazložitve, ki bi utemeljevala opustitev glavne obravnave v postopku sodnega varstva pred Upravnim sodiščem po določbi drugega odstavka 453. člena ZZavar-1.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 12, 12/1, 13, 13/1.
predlog za dopustitev revizije - sodna taksa - neplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog - zavrženje predloga - fikcija umika predloga za dopustitev revizije
Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za začetek postopka o predlogu za dopustitev revizije, pri čemer mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi predloga za dopustitev revizije oziroma najkasneje do poteka roka za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Ker je predlagatelj ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse na sodišče vložil po poteku roka za plačilo sodne takse, je to storil prepozno. Morebitni izdani sklep o oprostitvi ali obročnem plačilu sodne takse namreč ne more obsegati takšne odločitve za vloge, vložene pred predlogom.
Ker predlagatelj sodne takse ni plačal in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se šteje, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
predlog za dopustitev revizije - ugovor prekluzije - vsebina pogodbenega določila - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče druge stopnje zavzelo pravilno stališče, da sklicevanje tožene stranke na obstoj pogodbenega določila v Prodajni pogodbi z dne 20. 12. 2005 ter Prodajni pogodbi z dne 4. 12. 2007 z vsebino, da se nepremičnine pred plačilom celotne kupnine ne smejo odtujiti, ne predstavlja ugovora dejanske narave, ampak gre za ugovor materialnopravne narave, v posledici česar presoja sodišča prve stopnje o pravočasnosti navedenih navedb po 286. členu ZPP ni bila potrebna?
predlog za dopustitev revizije - zakonske zamudne obresti - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - zastaranje terjatve iz naslova obresti - obsodilna kazenska sodba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali lahko v okoliščinah konkretne zadeve hkrati z zastaranjem preostale škode, glede katere je bila tožeča stranka v kazenskem postopku napotena na pravdo in o tej višini škode ali premoženjske koristi toženca v krivdoreku obsodilne kazenske sodbe ni bilo odločeno, zastara tudi terjatev zakonskih zamudnih obresti za tisti del škode, za katero je bilo ugodeno premoženjskopravnemu zahtevku?
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - revščina - varna izvorna država
Vrhovno sodišče se strinja s temeljno ugotovitvijo sodišča prve stopnje in razlogi izpodbijane sodbe, da je pritožnik s trditvami o revščini v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da se je sodišče prve stopnje ustrezno opredelilo do trditvene podlage tožbe in pravilno presodilo, da tožnik v svoji izvorni državi ni imel nobenih težav zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, niti ne gre za resno škodo. Zgolj dejstvo, da je ekonomski in socialni sistem v izvorni državi zanj slabši, pa ne more biti razlog za mednarodno zaščito. Zato na drugačno odločitev ne more vplivati niti posplošeno sklicevanje na načelo nevračanja.
ZPP člen 367, 367/2. ZFPPIPP-H člen 140, 140/3, 140/4. ZFPPIPP člen 121, 121/3.
predlog za dopustitev revizije - postopek osebnega stečaja - sprememba zakona - prehodne določbe - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o izpolnitvi tehničnih pogojev iz tretjega odstavka 140. člena ZFPPIPP-H še ni bil izdan in objavljen v Uradnem listu, kar pomeni, da še niso nastopili zakonsko določeni pogoji za začetek uporabe določbe tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP. V skladu s prehodno določbo četrtega odstavka 140. člena ZFPPIPP-H se torej še vedno uporablja prej veljavni 121. člen ZFPPIPP, ki v drugem odstavku izrecno določa, da revizije v postopku zaradi insolventnosti ni.
ZPP člen 343, 343/3, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/4.
vmesna sodba sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Iz določil ZPP ne izhaja, da bi bila zoper vmesno sodbo sodišča druge stopnje dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče.
Pritožbeni razlogi, iz katerih sme stranka izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, so taksativno našteti v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Pritožnica nobenega od teh razlogov ne zatrjuje. Ker pritožnica pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP ne zatrjuje, ni izkazano, da bi v okoliščinah tega primera obstajali pogoji za izvedbo obravnave, niti da gre za kršitev, ki bi jo lahko sodišče druge stopnje odpravilo samo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Zakon omejuje pritožbene razloge zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje in vračanje zadeve v novo sojenje le na pravilnost uporabe kasatoričnih pooblastil pritožbenega sodišča. To pomeni, da sme vrhovno sodišče v zvezi z razveljavitvenim sklepom presojati le razloge za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ne pa tega, ali je sodišče druge stopnje morda napačno odločilo o razlogih za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje oziroma konkretno v tej zadevi o razlogih za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje glede odločanja mimo pritožbenih navedb toženke v zvezi s tožbenim zahtevkom in o pravici tožnice do zagovora pred izredno odpovedjo v skladu z določbo 85. člena ZDR-1.
spor o pristojnosti - stroški kazenskega postopka - sklep o odmeri nagrade in nadomestila za stroške - pritožba zoper sklep o stroških
Po presoji Vrhovnega sodišča je ključno, da je določba 93. člena ZKP splošne narave, pravilo o vnaprejšnjem izplačilu stroškov iz tretjega odstavka 92. člena pa kot lex specialis glede časovnice odločanja o stroških vstopa le na mesto prvega in drugega odstavka 93. člena ZKP. To pomeni, da določba tretjega odstavka 92. člena ZKP ne spreminja dometa tretjega odstavka 93. člena ZKP. Zato tudi ne terja drugačnega razmisleka o pritožbeni pristojnosti zoper prvostopenjski sklep o višini stroškov. Ni ovire za uporabo določbe tretjega odstavka 93. člena ZKP tudi takrat, kadar se o (višini) stroškov postopka odloči s posebnim sklepom, pa o obveznosti plačila stroškov še ni bilo odločeno v pravnomočni končni odločbi.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja za azil - nova dejstva in dokazi - vsebinsko prazna pritožba
Obravnavo ponovno vložene prošnje je mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev glede priznanja mednarodne zaščite.
odločba sodnega sveta - pravnomočna odločba - pravdni postopek - pravica do poštenega sojenja - zakoniti sodnik - zavrženje tožbe - pravni interes - položaj stranke v postopku
Sodišče tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih za to predpisuje zakon. Skladno s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS 1 sodišče tožbo zavrže, tudi če ugotovi, da tožnik po tem zakonu ne more biti stranka.
Tožnica pravni interes za vložitev tožbe izkazuje z navedbami, da naj bi ji bile z izpodbijano odločbo kršene človekove pravice, saj naj bi v postopku imenovanja konkretne sodnice prišlo do kršitve nacionalnega prava Republike Slovenije. Vendar ob tem tožnica ne trdi, da bi imela v postopku izdaje izpodbijane odločbe položaj stranke oziroma položaj prizadete osebe s položajem stranke. Ob takem stanju stvari tožnica torej v obravnavani zadevi ne more biti stranka v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - kolektivni delovni spor - individualni delovni spor - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče, da je kljub pravnomočni sodbi v kolektivnem delovnem sporu tožnikova terjatev zastarala pred vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu.