izvršba - davčna izvršba - stroški izvršbe - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - zastaralni rok - absolutni zastaralni rok
Glede na to, da je bil prvi sklep o davčni izvršbi izdan 6. 6. 2011, drugi pa 6. 8. 2014, do dneva izdaje v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa, to je 18. 12. 2018, absolutni desetletni zastaralni rok za nobenega od stroškov davčne izvršbe še ni pretekel.
Odgovor na predlog za vračilo vozniškega dovoljenja ne predstavlja posamičnega akta izdanega pri izvrševanju upravne funkcije, temveč gre za odgovor informativne narave, ki ni upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
URS člen 153, 153/4, 160, 160/1, 160/1-3, 160/1-4. ZUreP-2 člen 58. ZUstS člen 44, 47. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prostorsko načrtovanje - občinski prostorski načrt (OPN) - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravna sodišča razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne smejo uporabljati, in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, niso (več) pristojna.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-7, 6/1-8. ZEKom-1 člen 206, 206/1, 206/1-11.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - upravni postopek
Če je enkrat upravni postopek zaključen z dokončno odločbo, pa četudi ta še ni pravnomočna zaradi vložitve tožbe v upravnem sporu, zaradi odprtega upravnega spora ni mogoče trditi, da bi razkritje odločbe škodovalo izvedbi upravnega postopka. Upravni postopek se z izdajo dokončne odločbe zaključi, v primeru, da je v upravnem sporu tožbi ugodeno in da je odločba odpravljena in vrnjena upravnemu organu v nov postopek, pa gre že za nov ponovljeni upravni postopek v isti zadevi in šele v tem primeru je zopet relevantna presoja, ali je podana izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 120. ZPIZ-2 člen 206, 206/5.
dohodnina - odmera dohodnine - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti - institut povprečenja
Izplačilo odkupne vrednosti po določbah ZDoh-2 ne sodi med dohodke iz delovnega razmerja in kot tako ni podvrženo povprečenju. Pravilno je zato stališče izpodbijane odločbe, da v obravnavanem primeru ni podlage za uporabo instituta povprečenja, saj tožnikov pravni položaj ni primerljiv s položajem davčnega zavezanca, ki je v enkratnem znesku prejel dohodek, ki bi mu moral biti izplačan v več delih v preteklih letih, pa zaradi okoliščin, ki niso na njegovi strani, do rednega oziroma sprotnega izplačila ni prišlo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - begosumnost - začasna odredba
Sodišče se strinja s tožnikom, da gre v primeru pridržanja v Centru za tujce za ukrep, ki po svojih značilnostih ustreza ukrepu odvzema prostosti, kar je med drugim že večkrat izpostavilo tudi Vrhovno sodišče, na primer v sodbi in sklepu št. I Up 26/2016, vendar je obenem izrazilo stališče, da je tožena stranka v postopku predaje osebe odgovorni državi članici upravičena izreči (tudi) ukrep pridržanja, ki pomeni odvzem prostosti določene osebe in s tem poseg v njeno osebno svobodo.
Slovenski zakonodajalec v nacionalno pravo sicer res (še) ni prenesel določbe četrtega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, da države članice zagotovijo, da so pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu, določena v nacionalnem pravu. Po 84. členu ZMZ-1 je namreč edina alternativa pridržanju v Centru za tujce po drugem odstavku zgolj ukrep obveznega zadrževanja na območje Azilnega doma (prvi odstavek tega člena). Ta ukrep sicer res pomeni odvzem osebne svobode, vendar pa je tudi po mnenju sodišča v individualnih konkretnih okoliščinah tožnikovega primera šteti, da bi bil vsak drug ukrep iz četrtega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II neučinkovit in da je bil izrečeni ukrep tudi nujen, kar je tožena stranka logično prepričljivo obrazloženo tudi navedla z razlogi, ki jim sodišče lahko v celoti sledi (2. odstavek 71. člena ZUS-1).
Ministrstvo je ravnalo pravilno, ko obstoja pravice graditi na zemljišču ni štelo za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, zaradi katerega bi bilo treba postopek odločanja o zahtevani izdaji gradbenega dovoljenja prekiniti.
Predmetno zemljišče je dostopno vsem pod enakimi pogoji, torej z namenom prehoda med zasebnimi zemljišči, tožnik pa je s svojim posegom - postavitvijo leseno ovire, to onemogočil. V 10. točki 5. člena Odloka o splošnem redu v Mestni občini Slovenj Gradec je določeno, da je na območju občine prepovedano izvajati kakršnekoli posege na javnih površinah brez dovoljenja lastnika ali upravljalca. V zadevi ni sporno, da tožnik takšnega dovoljenja ni imel, zato je inšpektorica utemeljeno in pravilno izdala izpodbijano odločbo.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja vpliva na okolje - okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja
Z vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja je prenehal teči čas veljavnosti okoljevarstvenega soglasja. Zato okoljevarstveno soglasje ni prenehalo veljati na podlagi samega zakona oziroma osmega odstavka 61. člena ZVO-1, na katerem tožena stranka temelji svojo odločitev.
odsvojitev kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - vročitev odločbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna pritožba
Med strankama ni sporno, da je bil sklep prvostopenjskega organa z dne 16. 3. 2018 tožniku vročen po pooblaščenki 23. 3. 2018, zaradi česar je 15 dnevni rok za vložitev pritožbe začel teči 24. 3. 2018 ter se je iztekel 9. 4. 2018. Tožnik pa je 23. 4. 2018 podal pritožbo skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa je bil s strani davčnega organa zavrnjen. Sodišče pritrjuje davčnemu organu, da pritožbe, ki je bila vložena pred izdajo izpodbijane odločbe ni mogoče šteti kot pritožbo zoper izpodbijano odločbo, saj se pritožba v skladu s prvim odstavkom 86. člena ZDavP-2 lahko vloži v 15 dneh od vročitve odločbe.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje - molk - pravna domneva - domneva umika
Pooblaščenec je v enem delu vlogo dopolnil in sicer je za tožnika uredil zdravstveno zavarovanje. Ni pa vloge dopolnil v preostalem delu, to je glede predložitve plačilnih list in izpisa iz transakcijskega računa. V tretjem odstavku 90. člena ZTuj-2 je navedeno, da se molk stranke šteje za umik zahteve le v primeru, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanja postopka. V navedeni zadevi pa ta zakonski pogoj za fikcijo umika zahteve ni izpolnjen, saj je bilo zdravstveno zavarovanje za tožnika urejeno in je bila vloga v enem delu dopolnjena.
Tožnik v tožbi ne oporeka, da je solastnik stanovanja, ne oporeka niti ocenjeni vrednosti njegovega deleža in ne oporeka niti temu, da ta vrednost presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Tožnik v tožbi izraža zgolj nestrinjanje, da ne more priti do neprofitnega stanovanja v najem, nekateri drugi pa so ga dobili.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od pogodbe
Utemeljeno je tožnica zavrnila tožničin predlog, naj prizadeti stranki naloži odklop priključka in vgradnjo doze za optični kabel oziroma razpeljavo novega kabla na tožničinem naslovu. Toženka se utemeljeno sklicuje na neobstoj pogodbenega razmerja med tožnico in prizadeta stranko, na podlagi katerega bi bilo mogoče operaterju naložiti izvedbo takšnih del.
Razlastitveni zavezanec mora, ko postavi zahtevek za odkup nepremičnin, ki presegajo predlagano razlastitev, utemeljiti tudi to, za kakšen namen uporablja nepremičnino oziroma z zadostno stopnjo verjetnosti pojasniti, za kakšen namen jo namerava uporabljati, zaradi razlastitve pa bi bila ta gospodarska raba onemogočena.
brezplačna pravna pomoč - pravica stranke do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP je o zadevi odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočil, da se o dejanskih ugotovitvah organa, ki so bile podlaga za odločitev, izjavi. Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati, oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenih dejstvih, ki so drugačna od tistih, ki jih navaja stranka, izjavi. Zato bi moral Organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko z ugotovljenimi dejstvi, ki se nanašajo na zavrnitev njene vloge, seznaniti in ji dati možnost, da se o njih izjavi.
Tožena stranka se je spustila v obravnavanje zadeve, ki je tekla pred Komisijo za pogojni odpust. Zato so utemeljena tožbena zatrjevanja, da je tožena stranka prekoračila pooblastila, ki jih daje 24. člen ZBPP in se je že spustila v vsebinsko obravnavanje zadeve, oziroma v presojo utemeljenosti oziroma neutemeljenosti vložene tožbe, ki izpodbija odločitev Komisije za pogojni odpust prav iz razloga, ker naj bi bila odločitev o zavrnitvi prošnje za pogojni odpust nepravilna in je po njenem mnenju Komisija prosti preudarek uporabila v nasprotju z namenom, za katerega je ta določen. Takšna vnaprejšnja presoja neutemeljenosti tožbe v upravnem sporu ne izpolnjuje pogoja očitnosti oziroma nerazumnosti njene vložitve iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.
Obresti v davčnem pravu so v svojem nastanku akcesorne narave, torej odvisne od obstoja glavne obveznosti, šele ko nastanejo, pa postanejo samostojne, kot je to izpostavil v svoji obrazložitvi že drugostopenjski davčni organ. Sporne obresti, kot jih zahteva tožnik, pa niso bile konstituirane z nobeno odločbo. Ali je tožnik do njih po vsebini sploh upravičen in, če ja, po kateri pravni podlagi, pa se v tem upravnem sporu izkaže za nebistveno, saj se sodna presoja ustavi že pri vprašanju zastaranja, v zvezi odločbo drugostopenjskega davčnega organa iz leta 2006, s katero so bili njegovi argumenti o upravičenosti do teh obresti od vrnjenih zamudnih obresti po vsebini zavrnjeni.
odpis davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave davka - časovna veljavnost zakona - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Za zastaranje pravice do izterjave NUSZ se uporabljajo določbe ZDavP, ZDavP-1 in ZDavP-2. Zastaranje pravice do izterjave davka urejata določbi 125. člena in 126. člena ZDavP-2.
ZNB člen 22, 22č, 22č/1, 22č/1-2. ZUP člen 193, 193/2, 237, 237/2, 237/2-7.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - komisija - komisija za cepljenje - izvedensko mnenje - pristranskost - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Komisija poda (zgolj) mnenje o obstoju razlogov za opustitev ali neopustitev cepljenja, o opustitvi oziroma o neopustitvi cepljenja v upravnem postopku pa odloči minister kot stvarno pristojni upravni organ.
Mnenje komisije ima naravo izvedenskega mnenja. Z vsebino mnenja pa je treba starše seznaniti. Stranki je tudi treba dati možnost, da se izjavi o tem, kdo naj bo izvedenec.
GZ člen 55, 55/1, 55/1,3. ZVO-1 člen 58, 64. URS člen 14, 14/2.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - vstop v postopek - javna objava - integralni postopek
V integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti enake pravice, kot v navadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja (tj. brez okoljevarstvenega soglasja). Tako se namreč zagotavlja, da podobni položaji, kot je navaden postopek izdaje gradbenega dovoljenja, niso ugodnejši od tistih, ki so določeni za izvajanje Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, tj. integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
Toženka je napačno štela, da v primeru odmere komunalnega prispevka za objekt, ki se legalizira, podatki GURS avtomatično prevladajo nad podatki iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato je zmotno uporabila predpis, posledično pa je zmotno oziroma nepopolno ugotovila dejansko stanje, saj je preuranjeno zaključila, da je površina objekta večja, kot izhaja iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma dokumentacije za legalizacijo.