ZUP člen 43, 260, 261, 267, 267/1, 267/2. ZVO-1 člen 51a.
vplivi na okolje - celovita presoja vplivov na okolje - obnova upravnega postopka - predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - stranski udeleženec - pravni interes za udeležbo v postopku - krajevna skupnost
Izvajanje izvirnih pristojnosti občine pomeni sprejem in izvedbo ustreznih ukrepov na teh področjih, ne pomeni pa, da gre v konkretnih upravnih postopkih, kjer se odloča o pravicah in obveznostih drugih subjektov, za njene neposredne na zakon oprte osebne koristi in s tem pravni interes v smislu prvega odstavka 43. člena ZUP. Tožnica tudi ne more pridobiti položaja stranskega udeleženca, če so prizadeti krajani njene krajevne skupnosti oziroma njihovo premoženje, saj pri tem ne gre za uveljavitev njenih pravnih koristi.
ZGO-1 člen 152, 156a, 156a/1, 156a/1-4. ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršitev inšpekcijske odločbe - odlog izvršbe - ponovni predlog za odlog izvršbe - pravica do doma - stranka v upravnem sporu - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017 izhaja, da je presoja sorazmernosti posegov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov, sporna le v primeru vprašanja posega v pravico do doma, ne pa v primeru objektov, ki nimajo te funkcije. Tudi večkratni odlog izvršbe je Ustavno sodišče predvidelo le za te zadeve, ne pa za druge primere nelegalnih gradenj. V predmetni zadevi ni spora o tem, da objekt, na katerega se nanaša izrečeni inšpekcijski ukrep in za katerega je tožnik ponovno (drugič) predlagal odlog izvršitve njegove odstranitve, ni tožnikov dom. To, da je tožnik nanj navezan in ga koristi, pa mu tudi ne daje lastnosti doma.
ZUreP-2 člen 58, 58/1, 58/2, 58/3, 58/4, 58/5, 58/8, 58/9. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1.
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
Z 58. členom ZUreP-2 je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov (v delih, opredeljenih v drugem odstavku 58. člena ZUreP-2) kot splošnih pravnih aktov ter prostorski izvedbeni akt odpravi ali razveljavi v delu, katerega zakonitost izpodbija tožnik, in drugih delih, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve. S tem je bila Upravnemu sodišču podeljena pristojnost, ki vsebinsko ustreza pristojnostim Ustavnega sodišča iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 160. člena ter prvega odstavka 161. člena Ustave.
Upravna sodišča razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne smejo uporabljati, in posledično, da za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, niso (več) pristojna. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu je razlog za zavrženje tožbe.
ZUreP-2 člen 58, 58/1, 58/2, 58/3, 58/4, 58/5, 58/8, 58/9. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1.
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
Z 58. členom ZUreP-2 je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov (v delih, opredeljenih v drugem odstavku 58. člena ZUreP-2) kot splošnih pravnih aktov ter prostorski izvedbeni akt odpravi ali razveljavi v delu, katerega zakonitost izpodbija tožnik, in drugih delih, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve. S tem je bila Upravnemu sodišču podeljena pristojnost, ki vsebinsko ustreza pristojnostim Ustavnega sodišča iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 160. člena ter prvega odstavka 161. člena Ustave.
Upravna sodišča razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne smejo uporabljati, in posledično, da za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, niso (več) pristojna. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu je razlog za zavrženje tožbe.
ZBPP člen 43, 48, 49. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 36/2.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - povračilo stroškov in izplačilo nagrade odvetniku - tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe
Ker ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (43., 48. in 49. člen ZBPP), bi imela tožeča stranka kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožeča stranka pa bi menila, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko.
Prvostopenjski organ je vezan na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je bil tožnik spoznan za krivega.
Prvostopenjski organ je dovolj tehtno obrazložil, zakaj je izpodbijana odločba izvršljiva še pred dokončnostjo s tem, ko je navedel, da bi lahko tožnik ogrožal ostale udeležence v prometu brez vozniškega izpita.
davčna izvršba - ustavitev postopka - razlogi za ustavitev izvršbe
Iz podatkov upravnega spisa in iz tožbe ne izhaja, da bi tožnica uveljavljala razloge za ustavitev izvršbe oziroma, da bi zatrjevala, da je karkoli iz naslova dolgovanega zneska plačala oziroma da je terjatev, ki se izterjuje, ugasnila na drug način, da je predlagatelj izvršbe umaknil zahtevo za izvršbo, ali da bi bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen ali da bi bilo razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Pravica do davčne izvršbe pa v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa, tudi ni zastarala. Zato je odločitev tožene stranke, ki je predlog tožeče stranke za ustavitev izvršbe zavrnila, materialnopravno pravilna in zakonita.
COVID-19 - epidemija - sprememba predpisa - zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - pravni interes
Odlok samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno - izobraževalnega programa ne določa več, kar pomeni, da je tožnikom ponovno dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja pogoja PCT in od 5. 3. 2022 dalje nošenja mask.
Tožniki, ki zahtevajo izdajo začasne odredbe, s katero bi se jim dopustilo obiskovanje pouka brez izpolnjevanja pogoja PCT in nošenja mask, zato ne izkazujejo več pravnega interesa za izdajo začasne odredbe.
zaposlitev - problemsko območje - spodbuda za zaposlovanje - vračilo prispevkov za socialno varnost
Sodišče se ne strinja s tožnikovim stališčem, da se že s tem, ko delodajalec izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2, šteje, da je delavca zaposlil na problemskem območju, kot to določa tretji odstavek navedenega člena. Ravno nasprotno – besedna zveza „delodajalcu, ki zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju (…..)“, po presoji sodišča odpira vprašanje, ali mora prikrajšani delavec na problemskem območju tudi živeti oziroma tam dejansko opravljati delo. Glede na navedeno je treba po oceni sodišča pri razlagi sporne določbe upoštevati še druge razlagalne metode, predvsem logično in namensko razlago sporne določbe.
Besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2, „zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju“, je treba razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 11, 11/1, 13, 13/2. ZUP člen 9, 142, 229, 237, 237/3, 237/3-2, 237/3-7. ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - prepoved opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - stranka v upravnem sporu - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku
Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljnih načel upravnega postopka. Vrhovno sodišče RS je v sklepu X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015 sprejelo stališče, da možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. Vrhovno sodišče RS je hkrati opozorilo, da se pravica do izjavljanja ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve. Namen pravice do izjavljanja je namreč zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa. Na to odločitev pa, poleg pravno relevantnih dejstev, vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo upravni organ uporabil in kako jih bo razlagal.
uporabno dovoljenje - obnova postopka - nova dejstva in dokazi
Drugostopenjski organ je presodil, da niso podane formalne predpostavke za obnovo iz prvega odstavka 267. člena ZUP, ker okoliščine, na katere se predlog opira, niso verjetno izkazane. Ugotovil je, da dejstva in dokazi, s katerimi tožnica utemeljuje svoj predlog, niso taki, ki jih tožnica ob ustrezni skrbnosti ne bi mogla uveljavljati že v postopku izdaje odločbe, katere obnovo predlaga, oziroma so nastali po izdaji te odločbe, ali pa sploh ne gre za nova dejstva, temveč za zmotno uporabo materialnega prava.
Pred izdajo odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vprašanje vrste postopka, za katerega se tožnici dodeljuje brezplačna pravna pomoč, v ugotovitvenem postopku ni bilo razjasnjeno. Ne glede na to, da tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, konkretnega skupnega premoženja bivših zakoncev ne navaja, je organ za brezplačno pravno pomoč brez dopolnjevanja tožničine prošnje in ne da bi ji dal možnost, da se o tem izjavi, v izreku odločbe navedel konkretne nepremičnine, na katere bi se naj razdružitev nanašala.
Kolikor odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vsebine, oblike in obsega dodeljene brezplačne pravne pomoči ne opredeljuje določno in nedvoumno, tega ni mogoče šteti v škodo prosilke za brezplačno pravno pomoč.
Izpodbijani sklep je toženka, kot sledi iz obrazložitve sklepa in tudi njenega odgovora na tožbo, izdala na podlagi zaključka, da je bila v isti zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se nista spremenila. S tega vidika toženka navaja, da je tožnik v zvezi s predmetno vlogo podal enaka dokazila in dokumentacijo. Tožnik pa v tožbi izpostavlja, da je predmetna vloga bistveno obsežnejša ter da je prva vloga imela pet prilog, predmetna pa 32 prilog. Smiselno s tem ugovarja, da je predmetni vlogi priložil tudi dokazila, ki prejšnji vlogi niso bila priložena, kar pomeni, da v postopku še niso bila vsebinsko presojana.
dohodnina - predmet obdavčitve - obdavčljivi dohodki - javna služba - dohodki iz tujine
Glede na angleško verzijo besedila prvega a) odstavka 19. člena Konvencije BATIDO sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno. Organ bi moral namreč ugotovljati, ali se delo, ki ga v Avstriji opravlja tožeča stramka, šteje za javno službo.
ZSRR-2 člen 27, 27/3. Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (2013) člen 8, 8/2, 8/3.
zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - problemsko območje - spodbuda za zaposlovanje - pogoji za pridobitev - stalno prebivališče
Spodbuda za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo je namenjena delodajalcem s sedežem na takih območjih in za zaposlene delavce, ki za takšne delodajalce delo opravljajo na takih območjih, saj je namen spodbude povečanje zaposlenosti na območjih z visoko brezposelnostjo. Ni mogoče sprejeti razlage, da pogoje za povračilo plačanih prispevkov po določi prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 izpolnjuje že s tem, da ima kot delodajalec v problemskem območju z visoko brezposelnostjo svoj sedež.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 28, 28/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/1. ZUP člen 116, 116/1.
davčna izvršba - stroški davčne izvršbe - nagrada odvetnika - nagrada odvetnika za druge vloge - pravočasnost priglasitve stroškov - pravočasnost prijave stroškovnega zahtevka
Glede vprašanja pravočasnosti priglasitve stroškov sodišče pojasnjuje, da mora stranka povrnitev stroškov zahtevati do izdaje odločbe (prvi odstavek 116. člena ZUP). Tudi po prvem odstavku 16. člena Odvetniške tarife je dolžan odvetnik izstaviti stranki oziroma naročniku storitev specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev, pri čemer se, v skladu s tretjim odstavkom navedenega člena, šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa. Nobeden od navedenih predpisov torej ne določa, da bi odvetnik moral stroške priglasiti že v vsaki posamični vlogi, temveč mora to storiti pred izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - navedba neresničnih podatkov o premoženjskem stanju - za odločanje relevanten predpis - načelo zakonitosti
Skladno s prvim odstavkom 6. člena ZUP organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Gre za načelo zakonitosti, v skladu s katerim se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin.
ZUreP-2 člen 192, 193, 193/1, 194, 200, 200/1, 201, 203.
razlastitev - pripravljalna dela - parcelacija - vsebinski pogoj - poseg v lastninsko pravico - javna korist
Posledično je tudi ob upoštevanju ureditve v ZUreP-2 relevantno stališče iz ustaljene sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1), skladno s katero se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) zakonski pogoji, ki se nanašajo na t.im. konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega stališča tako izhaja, da se tudi po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).
Pripravljalna dela (katerih nabor je določen v prvem odstavku 201. člena ZUreP-2) pomenijo poseg v lastninsko pravico, v kolikor so izvršena brez podlage, pa so nedopustna. Po presoji sodišča pa je treba šteti, da so pripravljalna dela izvedena brez podlage tudi, kadar ob dovolitvi teh del niso izkazani in preizkušeni vsebinski pogoji za razlastitev, ki se nanašajo na obstoj abstraktne javne koristi za razlastitev.
javni poziv - COVID-19 - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
Javni razpisi in javni pozivi niso (zakonski niti podzakonski) predpisi.
V javnem razpisu oziroma pozivu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
Tožena stranka je že v javnem pozivu določila, da bo za preverjanje izpolnjevanja pogojev po potrebi zahtevala dodatna pojasnila in dokazila s strani prijavitelja. Vendar pri obravnavi tožničine vloge tega tožena stranka ni storila, temveč je listino (prvo stran pogodbe) vsebinsko presojala v smislu (ne)izpolnjevanja pogoja, ki ga je določal Javni poziv.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve
Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP obseg navedne zakonske določbe večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja standard očitnosti, pri čemer očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled.