dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odsvojitev delnic - odredba
Tožena stranka je pravilno zaključila, da je drugo tožeča stranka delnice zavarovalnice pridobila za račun tretje tožeče stranke. Ker nobena od družb ni pridobila dovoljenja za pridobitev deleža (neposrednega oziroma posrednega), sta družbi v položaju neupravičenega imetnika kvalificiranega deleža zavarovalnica. Ta položaj se za tretje tožečo stranko s prodajo delnic prvo tožeči stranki ni v ničemer spremenil, kar pravilno ugotavlja tožena stranka.
namen brezplačne pravne pomoči - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - dopolnitev vloge - ugoditev tožbi
Ugotovitev organa za BPP, da prosilka ni navedla v zvezi s katerimi postopki želi dodelitev BPP, pomeni, da za sporno dodelitev BPP v določbah zakona ni pravne podlage oziroma, da je bila odločitev o dodelitvi BPP preuranjena. Tožena stranka bi namreč morala upoštevati, da je dodeljena oblika BPP vezana na postopke iz prvega odstavka 1. člena ZBPP.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/1-4, 10/8, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2, 2/1, 2/1-6, 3, 3/1.
sprejem v državljanstvo - pogoj nepretrganega prebivanja v RS - dejansko življenje - prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo - ugoditev tožbi
Tožena stranka se ne opredeli do tega, na kakšen način se je prekinila trajna povezava med tožnico in RS, ter ni ocenila celotno ostale dokaze, ki jih je izvedel organ prve stopnje, ki nasprotujejo sporni ugotovitvi, da je tožnica dejansko bivanje v RS prekinila z domnevnim bivanjem 60 dni v Švici in 17 dni v BiH, zaradi česar tožnica ne izpolnjuje pogoja 10-letnega dejanskega bivanja v Sloveniji, od tega zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje neprekinjeno.
Kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, je upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.).
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32, 32/2, 89. ZCes-1 člen 2/1, 2/1-32, 39, 39/2, 39/3.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - funkcionalno zemljišče k stavbi - pomanjkljiva obrazložitev
Kolikor je parcela v delu vhod v garaže (kot izhaja iz izreka), bi lahko šlo za funkcionalno zemljišče k garaži, kar je treba urediti v ustreznem postopku, da bi se na ta status kot oviro za vrnitev v naravi lahko organ uprl. V kolikor pa gre za parkirišče, pa se tudi to, ne glede na to, ali je divje, zgrajeno brez gradbenega dovoljenja, neurejeno, asfaltirano ali makadamsko, šteje za zazidano stavbno zemljišče, ki se ne vrača v naravi, če gre za površine, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem (2. člen in drugi odstavek 3. člena ZSZ).
Če je organ menil, da gre pri obravnavanih nepremičninah za kompleks oz. del kompleksa, kar bi pomenilo oviro iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, bi moral natančno pojasniti, kaj v obravnavanem primeru predstavlja kompleks, navesti lastnosti (razloge), zakaj pomeni sklop parcel kompleks (njihovo funkcionalno povezanost), (razlog lahko izhaja tudi iz prostorskega akta) in zakaj meni, da je v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj bistvene okrnjenosti prostorske kompleksnosti oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin, ki je po določbi 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen pogoj za uporabo te določbe.
sprejem v državljanstvo - zavrženje vloge - prepozna vloga - materialni zakonski rok - zavrnitev tožbe
Tožnik je 18. 2. 2019 vložil vlogo za sprejem v državljanstvo RS po 40. členu ZDRS, zato je pravilna in zakonita odločitev tožene stranke, ki je njegovo prošnjo zavrgla, saj gre za materialni zakonski rok za vlaganje prošenj, ki je potekel 29. 11. 2003 in ga tudi po presoji sodišča ni mogoče podaljševati.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugoditev tožbi - skrajšani ugotovitveni postopek
V zadevi je odločilnega pomena ugotovitev, kdo vse so člani družinske skupnosti in s tem povezano vprašanje, zakaj se pri ugotavljanju višine povprečnega dohodka družine upošteva samo tožnikova partnerica oziroma zakaj se kljub izpolnjeni prošnji za dodelitev BPP s strani hčere, slednja ne upošteva kot (vzdrževani) družinski član. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni imel možnost ugovarjati dejanskim ugotovitvam, niti pojasniti, zakaj meni, da bi morala biti hči upoštevana kot tretji družinski član. Tako je podana tudi bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
GZ člen 43, 43/1, 43/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (2013) člen 58, 91, 111, 112.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
OPN ne daje podlage za stališče, da bi bila v primeru, če bi bila mansarda predmetnega objekta izvedena v dveh etažah, presežena dovoljena etažnost, kot je v tem predpisu določena za tovrstne objekte v obravnavani ureditveni enoti (K+P+2+M).
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ivančna Gorica (2013) člen 8, 11, 13, 28. ZVO-1 člen 149.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - obvezen priklop na javno kanalizacijo - soglasje - pridobitev soglasja za priključitev
Da javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno oziroma da ni potekel rok, v katerem bi se moral tožnik priključiti na javno kanalizacijo, tožnik ne ugovarja. Zato je upravni organ pravilno ugotovil, da so stekli pogoji za obvezno priključitev na javno kanalizacijo in tožniku naložil, da pridobi soglasje za priključitev na javno kanalizacijo. Na podlagi vloge z dne 24. 12. 2015 je bil tožniku odmerjen komunalni prispevek. Naslednji korak tožnika v postopku priključitve objekta na javno kanalizacijo pa bi moral biti vložitev pisne vloge, da bi se lahko skladno s 13. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ivančna Gorica opravila priključitev objekta na javno kanalizacijo, ob pridobljenem soglasju in izpolnjenih vseh pogojih iz soglasja. Take vloge pa tožnik ni podal, zato mu je bilo to naloženo z izpodbijano odločbo.
ZPDZC-1 člen 3. ZGD-1 člen 667. ObrZ člen 6, 7, 7/1.
tržna inšpekcija - delo na črno - obrtno dovoljenje - univerzalno pravno nasledstvo
Iz določb ObrZ po oceni sodišča nedvomno izhaja, da je obrtno dovoljenje izdano določeni fizični ali pravni osebi, ki je zanj zaprosila (ter za izdajo katerega morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji) in se na drugo pravno ali fizično osebo ne more prenesti (kar pravilno ugotavlja tudi tožnik). Že iz tega razloga ni mogoče slediti razlagi tožnika, da se je obrtno dovoljenje, izdano podjetniku posamezniku, preneslo kot pravica v okviru univerzalnega pravnega nasledstva na tožnika kot družbo z omejeno odgovornostjo, ne glede na generalno določbo 667. člena ZGD-1. Ta določba sicer omogoča podjetniku statusno preoblikovanje s prenosom podjetja med drugim na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja (kot v tem primeru) (prvi odstavek), s čimer preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s tem podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (drugi odstavek), vendar pa je ObrZ v tem primeru v razmerju do ZGD-1 (oziroma njegovih določb, ki se nanašajo na univerzalno pravno nasledstvo podjetnika) lex specialis. Ta namreč ureja področje pridobitve ter prenehanje obrtnega dovoljenja ter njihov vpis v obrtni register, ki ga ZGD-1 ne.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2006) člen 220, 220/2, 220/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi - glavna obravnava v upravnem sporu
Če strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije.
Zavrnilno stališče obeh organov je materialnopravno napačno in nezakonito. To pa posledično pomeni, da je bila vloga tožeče stranke vložena v postopku javnega razpisa zaradi napačne uporabe materialnega prava napačno presojana in tako neutemeljeno zavrnjena.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. ZMZ-1 člen 84.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici
Tožena stranka pravi, da je „s tem, ko je prosilec predhodno že vložil prošnjo na Hrvaškem in jo nato zapustil, podana okoliščina iz tretje alineje 84. člena ZMZ-1“. To drži, da je ta okoliščina izkazana, kar pa še ne pomeni, da je že preko te okoliščine (kriterija) izkazana tudi znatna begosumnost. Zato je tožena stranka v izpodbijanem aktu ravnala pravilno, ko je v nadaljevanju upoštevala določena specifična dejstva v zvezi s predmetnim kriterijem, to pa so: da je na Hrvaškem in v Sloveniji po njegovih navedbah zaprosil samo za to, ker ga je prijela policija, da ko ga je prijela policija v Sloveniji, je bil po gozdnih poteh namenjen proti Italiji in da mu je bila ciljna država Francija, ker ima tam sorodnike.
Iz navedb v času izreka ukrepa pridržanja ni izhajalo, da gre očitno za ekonomskega migranta, ki v Francijo želi iz ekonomskih razlogov, zaradi česar bi lahko bila njegova begosumnost večja. Ob ustnem izreku ukrepa pridržanja pa tožnik o teh okoliščinah ni bil nič izprašan, vprašanja in odgovori so bili zelo kratki in tožena stranka se ni spustila v razčiščevanje motivov tožnika, da se pridruži bratu, kar ni nerazumno ravnanje tožnika, da gre tja, kjer ima sorodnike, ki mu lahko pomagajo. Zato je tožena stranka naredila precej enostransko oziroma precej pomanjkljivo oceno dejstev v zvezi z znatno begosumnostjo, saj je upoštevala samo okoliščine, ki govorijo v prid pridržanju, ne pa vseh pravno relevantnih okoliščin.
Nobenega alternativnega ukrepa oziroma manj prisilnega ukrepa od odvzema prostosti tožena stranka v konkretnem primeru ni mogla vzeti v obzir in ni mogla uporabiti v okviru načela sorazmernosti in testa nujnosti, ker zakonodajalec ni prenesel določbe člena 8(4) Direktive o sprejemu 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) v notranji pravni red. Ukrep pridržanja na območju Azilnega doma v Ljubljani je sicer manj prisilen od odvzema prostosti v Centru za tujce Postojna zaradi blažjega režima odvzema prostosti, a še vedno pomeni odvzem prostosti, med tem ko alternative pridržanju morajo in (v določbi člena 8(4) Direktive o sprejemu 2013/33/EU) tudi so omejitve pravice do svobode gibanja in ne pomenijo odvzema prostosti. Zaradi tega je izpodbijani akt nezakonit. Ne glede na navedeno pa je tožena stranka tudi možnost odvzema prostosti v Azilnem domu napačno razlagala in uporabila, saj opis načina varovanja v Azilnem domu in statistični podatki o učinkovitosti varovanja ne morejo pomeniti individualne obravnave partikularnih okoliščin na strani tožnika.