brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - kršitve pravil postopka
Organ za BPP ni pojasnil, zakaj ni sledil tožnikovemu zahtevku in mu priznal nagrade za sestavo pritožbe skladno s tar. št. 11/1 v zvezi z 10/3 OT, kot je to priglasil tožnik v napotnici. Tožnik je bil namreč nesporno določen za izvajanje BPP prosilcu za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I IKZ 34828/2017 z 22. 10. 2019, s katero je bila prošnja prosilca za odlog izvršitve kazni zapora zavrnjena. S tem, ko se je tožnik v vrnjeni napotnici skliceval na določbe tar. št. 11/1 v zvezi z 10/3 OT, je jasno uveljavljal, da gre za pritožbo zoper meritorno odločbo.
Vendar pa sodišče v tem delu izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti, saj organ ni obrazložil, zakaj je štel, da gre v tem primeru za procesno odločbo in s tem za uporabo tar. št. 10/2 v zvezi s tar. št. 10/3 OT, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
ZBPP člen 34, 34/4, 40, 40/3. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
stroški brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov zastopanja - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - pravočasnost tožbe - COVID-19 - zavrnitev tožbe
Ker je predmetna tožba vložena zoper odločitev o priznanju potrebnih izdatkov in nagrade, je sodišče ni obravnavalo kot nujne zadeve, torej rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep v času trajanja posebnih ukrepov v sodnih zadevah ni tekel in je bila tožba pravočasna.
Stroške posveta v trajanju ene ure je tožena stranka odvetnici pravilno odmerila na podlagi tar. št. 39/1 OT in ji priznala za svetovanje v trajanju ene ure 100 točk.
ZNB člen 22, 22č, 22č/1, 22č/1-2. ZUP člen 193, 193/2, 237, 237/2, 237/2-7.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - komisija - komisija za cepljenje - izvedensko mnenje - pristranskost - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Komisija poda (zgolj) mnenje o obstoju razlogov za opustitev ali neopustitev cepljenja, o opustitvi oziroma o neopustitvi cepljenja v upravnem postopku pa odloči minister kot stvarno pristojni upravni organ.
Mnenje komisije ima naravo izvedenskega mnenja. Z vsebino mnenja pa je treba starše seznaniti. Stranki je tudi treba dati možnost, da se izjavi o tem, kdo naj bo izvedenec.
dohodnina - odmera dohodnine - izplačilo odkupne vrednosti - poklicno zavarovanje - dodatno pokojninsko zavarovanje - drugi dohodek - povprečenje
V zadevi ni spora, da je bila tožnici v odmernem letu 2016 iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja izplačana odkupna vrednost enot premoženja, vpisanih na osebnem računu tožnice, od katere je bila plačana akontacija dohodnine v znesku 9.601,09 EUR. Spora tudi ni o tem, da gre pri navedenem Skladu za vzajemni pokojninski sklad in da gre pri izplačilu odkupne vrednosti za izplačilo iz naslova zavarovanja. To pa pomeni, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo 120. člena ZDoh-2, ki omogoča povprečenje.
GZ člen 55, 55/1, 55/1,3. ZVO-1 člen 58, 64. URS člen 14, 14/2.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - vstop v postopek - javna objava - integralni postopek
V integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti enake pravice, kot v navadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja (tj. brez okoljevarstvenega soglasja). Tako se namreč zagotavlja, da podobni položaji, kot je navaden postopek izdaje gradbenega dovoljenja, niso ugodnejši od tistih, ki so določeni za izvajanje Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, tj. integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
Toženka je napačno štela, da v primeru odmere komunalnega prispevka za objekt, ki se legalizira, podatki GURS avtomatično prevladajo nad podatki iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato je zmotno uporabila predpis, posledično pa je zmotno oziroma nepopolno ugotovila dejansko stanje, saj je preuranjeno zaključila, da je površina objekta večja, kot izhaja iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma dokumentacije za legalizacijo.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 60, 60/12.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - javna površina - soglasje
Ker so torej vsi v izreku izpodbijane odločbe navedeni objekti za oglaševanje postavljeni na občinskih javnih površinah, kjer jih je na podlagi dvanajstega odstavka 60. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljevanju OPN) in določb Odloka mogoče postaviti le z dovoljenjem občine, tega pa tožnik nesporno nima, je inšpektorica utemeljeno odredila njihovo odstranitev.
dohodnina - odmera dohodnine v obnovljenem postopku - posojila - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Pri navajanju ugotovljenih dejstev in dokazov zanje je davčni organ res zapisal, da te ugotovitve izhajajo iz davčnega inšpekcijskega nadzora, ki se je vodil pri družbi A. Vendar pa so vsa relevantna dejstva in dokazi po presoji sodišča natančno in konkretno za obravnavani primer popisani v sami obrazložitvi izpodbijane odločbe, brez da bi šlo za kakršnokoli krajšanje, sumarno navajanje ali zgolj sklicevanje na nekonkretizirane ugotovitve iz postopka pri pravni osebi. Zato tožbeni ugovor, da se zoper izpodbijano odločbo ni mogel ustrezno pritožiti, ker ta nima vsebinskih razlogov, po presoji sodišča ne drži.
Obresti v davčnem pravu so v svojem nastanku akcesorne narave, torej odvisne od obstoja glavne obveznosti, šele ko nastanejo, pa postanejo samostojne, kot je to izpostavil v svoji obrazložitvi že drugostopenjski davčni organ. Sporne obresti, kot jih zahteva tožnik, pa niso bile konstituirane z nobeno odločbo. Ali je tožnik do njih po vsebini sploh upravičen in, če ja, po kateri pravni podlagi, pa se v tem upravnem sporu izkaže za nebistveno, saj se sodna presoja ustavi že pri vprašanju zastaranja, v zvezi odločbo drugostopenjskega davčnega organa iz leta 2006, s katero so bili njegovi argumenti o upravičenosti do teh obresti od vrnjenih zamudnih obresti po vsebini zavrnjeni.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - začasna odredba
Visoko stopnjo nevarnosti pobega, ki pomeni neposredno in konkretno nevarnost njegove izvršitve, vzpostavljajo dodatno ugotovljene kvalificirane okoliščine, ki so druge kot te, ki ustrezajo zakonsko določenemu objektivnemu kriteriju. Gre za okoliščine, ki izvirajo iz sfere obravnavanega posameznika, nanašajo pa se npr. na njegove osebne lastnosti, na ravnanje pred pridržanjem, na način prehajanja med državami članicami.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici
Zgolj izpolnitev enega od zakonsko določenih objektivnih kriterijev, ne zadošča za pridržanje, ampak mora biti nevarnost pobega dodatno kvalificirana. Toženka je pravilno po ugotovitvi, da je podan objektivni kriterij, ker je tožnik na Hrvaškem in v Bolgariji vložil prošnjo za mednarodno zaščito in odšel pred odločitvijo, pri izreku ukrepa upoštevala tudi dodatne kvalificirane osebne okoliščine tožnika, ki dokazujejo znatno nevarnost pobega. Sodišče je prepričano, da je pravilna presoja toženke, tudi upoštevajoč izpoved tožnika, da je ciljna država Italija in da je znatna nevarnost, da tožnik ne bi počakal v Sloveniji, če mu ne bi bil izrečen ukrep.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - begosumnost - nevarnost pobega - pridržanje - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici
Tožnik navaja, da je imel možnost zapustiti tudi Azilni dom v Sloveniji, ker je bil najprej na odprtem oddelku Azilnega doma in od tam ni odšel, vendar pa to še ne pomeni, da ne bi mogel kasneje kljub temu zapustiti Slovenijo. Tudi v Bolgariji in na Hrvaškem je bil v odprtem delu azilnega doma, pa je kasneje kljub temu obe državi zapustil.
Ne gre zgolj za to, da je tožnik v eni izmed držav zaprosil za mednarodno zaščito in da sedaj poteka dublinski postopek v zvezi s tem, katera država je pristojna. V konkretnem primeru gre za situacijo, ko je tožnik v kar dveh različnih državah članicah EU zaprosil za mednarodno zaščito v nobeni pa ni počakal na rešitev njegove prošnje.
Pridržanje na prostore Centra za tujce je v konkretnem primeru sorazmeren ukrep in je nujen, saj je tožena stranka pojasnila, da se omejitve gibanja v Azilnem domu ne da učinkovito izvajati. Za dosego zasledovanega cilja je navedeni ukrep tudi primeren, tožena stranka pa je v zadostni meri obrazložila, zakaj obstaja znatna nevarnost pobega in zakaj ni možno istega cilja doseči z drugimi sredstvi in glede na znatno nevarnost pobega je ukrep tudi proporcionalen, z milejšimi ukrepi ga ni mogoče doseči, saj je v sklepu pojasnjeno, zakaj omejitev gibanja na območje Azilnega doma ni učinkovita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Odločitev toženke je (vsaj) preuranjena in bi morala toženka tožnika pozvati na dopolnitev v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP, ki med drugim določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti.
ZZSDT člen 11, 38. ZTuj-2 člen 37, 37b. ZUP člen 9, 144, 145.
tujci - zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje za tujca - načelo zaslišanja strank - posebni ugotovitveni postopek - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavani zadevi pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku niso podani, zato je treba odločitev v zadevi sprejeti na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka, in v njem s stopnjo zanesljivosti ugotoviti dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev. Tožniku v upravnem postopku ni bila dana možnost izjave, zato je bila s tem storjena bistvena kršitev določb postopka.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/1, 84a/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici
Iz sistema Eurodac je razvidno, da so bili tožniku prstni odtisi vzeti kot prosilcu za mednarodno zaščito. Tožnik je predhodno že vložil prošnjo v Bolgariji in na Hrvaškem in ju pozneje zapustil.
Tožena stranka je pravilno ocenila, da se je tožnik izkazal za očitno begosumnega. Pri tem se je tožena stranka opredelila do vseh tožnikovih izjav nanašajočih se na razloge za zapustitev Bolgarije in Hrvaške in jih pravilno ocenila kot neutemeljene. Kakšnih drugih nasprotnih in konkretnih okoliščin, ki bi utemeljile drugačno sklepanje, pa tožnik v tožbi ni izpostavil.
Po prvem odstavku 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči je izvajalec brezplačne pravne pomoči pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. V petem odstavku 40. člena pa ZBPP določa, da izvajalec brezplačne pravne pomoči ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči, če ne vrne napotnice v roku iz prvega odstavka tega člena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže že samo besedilo zakona, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Če bi zakonodajalec iz navedene ureditve po ZBPP želel izključiti pravna sredstva v upravnem sporu, bi po presoji sodišča to izrecno zapisal, pa tega ni storil. Zato sodišče sodi, da zakonodajalčevega namena po izključitvi pravnih sredstev iz določbe pete alineje 8. člena ZBPP ni mogoče razbrati. Taka je tudi ustaljena sodna praksa.
ZZavar-1 člen 36, 36/1, 36/1-1, 36/1-3, 37, 37/1, 37/1-1.
zavarovalništvo - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - nadrejena družba
Iz ZZavar-1 ne izhaja, da je toženka kakor koli vezana na stališče ali informacije tujih nadzornih organov, niti k posvetovanju glede ugotovljenih dejstev, kot zatrjujta tožnici. Tudi po presoji sodišča določba četrtega odstavka 35. člena ZZavar-1 ne določa, da je Agencija vezana na mnenje nadzornih organov držav članic. Zato ni pravilno stališče tožbe, da Agencija ne bi smela imeti zadržkov, ker zadržkov ni izrazil malteški nadzorni organ (MFSA).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Slovenski zakonodajalec je objektivne kriterije begosumnosti določil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1A), ki je začel veljati 9. 11. 2021.
Za pridržanje ne zadošča nevarnost pobega, ugotovljena na podlagi enega od zakonsko določenih objektivnih kriterijev, ampak mora biti ta dodatno kvalificirana, saj države članice ne smejo pridržati osebe samo zato, ker v zvezi z njo poteka postopek, določen v tej uredbi.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/3, 14, 14/1, 14/1-2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razlastitev - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah - javna korist - kategorizacija cest
Pojem ob uveljavitvi ZJC-B obstoječe javne ceste je razumeti kot določeno prometno površino (in ne zgolj povezavo), ki jo je pristojni organ (skladno z merili za kategorizacijo) razglasil za javno cesto (in jo lahko vsak prosto uporablja pod predpisanimi pogoji). To pa pomeni, da je za odločitev o zahtevi za razlastitev pomembno (tudi), katera prometna površina je bila ob uveljavitvi ZJC-B razglašena kot javna cesta in je bila kot taka zajeta z Odlokom, ki je veljal ob uveljavitvi ZJC-B.