vstop novega upnika - statusno preoblikovanje - univerzalno pravno nasledstvo - vpis pripojitve v sodni register
Odločilna je ugotovitev, da je novi upnik z vlogo z dne obvestil sodišče o pripojitvi prejšnjega upnika k novemu upniku in priložil sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2022/76730 z dne 30. 12. 2022 in Srg 2022/76308 z dne 30. 12. 2022.
ZSDP-1 člen 79. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 2, 3, 6, 7, 7/2.
dodatek za nego otroka - pogoji za pridobitev pravice - postavitev drugega izvedenca - motnja v duševnem razvoju
Argumentirana je obrazložitev sodišča, da je sodni izvedenec pediater najustreznejši za oceno telesnih in duševnih značilnosti otrok in mladostnikov, zaradi česar je sodišče svojo odločitev o zdravstvenem stanju mld. B. B. oprlo na izvedensko mnenje. Le-tega je skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP ustrezno dokazno ovrednotilo.
Sodišče je argumentirano kot strokovno prepričljivo sprejelo pojasnilo sodnega izvedenca, da motnja pozornosti in aktivnosti ni težka bolezen, temveč gre za vedenjsko motnjo, ki je med otroci zelo razširjena in ob dobrem sodelovanju s starši in šolo s pomočjo terapije za izboljšanje koncentracij otroka ne ovira in ne prinaša dodatnih finančnih obremenitev za starše.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - STVARNO PRAVO
VSL00074403
SPZ člen 19, 19/1, 99. ZIN člen 5. ZPP člen 154, 154/1.
varstvo lastninske pravice na nepremičnini - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - javno dobro - občinska javna cesta - splošna raba - civilno sodno varstvo - pobuda za uvedbo inšpekcijskega postopka
Občini kot lastnici javne ceste, ki je javno dobro, ne pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ.
Tožnica je vložila tožbo zoper prvostopenjsko odločbo, ni pa predložila dokončne odločbe niti v tožbi ni navedla, da gre za molk organa. Vloge tudi kasneje ni popravila oziroma dopolnila, zato je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno, skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP, kot nepopolno zavrglo.
nedopuščena revizija - nedovoljena revizija - predhodni preizkus obstoja procesnih predpostavk - sklep o dopustitvi revizije - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom - revizija, ki jo vloži stranka sama (laična revizija) - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Procesna predpostavka za vložitev revizije je sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.
Tožnik je revizijo vložil sam. Ne v njej, ne v pritožbi ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je revizija zato nedovoljena spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti (ker jo je vložil nekdo, ki nima te pravice) in tudi zato, ker ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP).
vročitev sklepa o izvršbi - vročitev pravni osebi - javna listina - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - prevzem pisanja na pošti
Pravna oseba, kot je dolžnik, mora izkazati skrbnost in se organizirati na način, da zagotovi tekoče delo in sprejem sodnih pošiljk.
Zakoniti zastopnik dolžnika je imel od odhoda iz Slovenije 30. 1. 2020 do puščenega obvestila 10. 3. 2022 več kot 2 leti časa, da bi poskrbel za prejemanje pošte. To bi lahko zagotovil iz Rusije s pomočjo sodobnih tehničnih sredstev, tudi pooblastilo.
Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno očitalo krivdo, nevestno ravnanje, ko ni poskrbel, da bi seznanil s pisanjem, čeprav bi to lahko storil.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - obročno plačilo - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Glede na to, da dolžnik ni podal konkretnih navedb o ostalih okoliščinah premoženjskega in finančnega stanja, pri čemer več kot eno leto in pol po zaprtju računa še vedno obstaja in očitno v nekem obsegu posluje, sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo obročnega plačila sodne takse 44,00 EUR. Dolžnik ni dokazal, da bi s takojšnjim plačilom 44,00 EUR ogrozil svojo dejavnost.
ZDSS-1 člen 82. ZPIZ-2 člen 42, 42-1, 42-2, 47, 50, 50/1, 51.
odmera invalidske pokojnine - vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - bolezen - odmerni odstotek
Upoštevajoč, da gre pri tožniku za kombiniran vzrok invalidnosti, je bilo treba skladno z določilom prvega odstavka 50. člena ZPIZ-2 invalidsko pokojnino odmeriti kot eno, a sestavljeno iz dveh sorazmernih delov. Pri odmeri je treba upoštevati pravnomočno odločitev sodišča, v kolikšni meri je posamezni vzrok vplival na nastanek invalidnosti. Gre za invalidnost kot posledico poškodbe pri delu v 80 % in bolezni v 20 %.
V določbi, ki ureja postopek za preklic pogojne obsodbe (506. člen ZKP), pravica do pritožbe zoper sklep ni izrecno izključena, zato je treba uporabiti določbo prvega odstavka 399. člena ZKP. Glede na to, da torej zakon v navedeni določbi daje pravico do pritožbe tudi osebi, katere pravice so prekršene, je treba pri odločanju o dovoljenosti oškodovančeve pritožbe zoper sklep presojati tudi, ali je bila njegova pravica, ko sicer ni stranka v postopku, z izdajo sklepa prekršena. V tem pogledu je soglašati s pritožbenimi navedbami pooblaščenke, da v primeru, ko obdolženec posebnega pogoja ni izpolnil, je lahko oškodovančeva pravica prekršena tudi s tem, ko ni zadoščeno njegovemu interesu po povračilu povzročene mu škode.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - paranoidna shizofrenija
Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke ugotovilo, da pridržana oseba trpi za duševno motnjo (po podatkih zdravniške dokumentacije za paranoidno shizofrenijo), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti ter ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - plačilo pogodbene obveznosti - oskrbnina - razlogi o odločilnih dejstvih - pravilna dokazna ocena - očitna pisna pomota - navedba napačne opravilne številke
Tožnica s trditvami o nepravilnih ugotovitvah in sklepanjih sodišča prve stopnje na obstoj drugih dejstev izpodbija dejansko stanje in z njo povezano dokazno oceno, ki v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Zato dokazne ocene in na njeni podlagi sprejetih ugotovitev ne more uspešno izpodbiti.
Pritožbeno stališče, da ni nujno, da mora biti predhodno kaznivo dejanje v celoti zajeto v opisu kaznivega dejanja pranja denarja, pač pa, da morajo biti navedene okoliščine, ki kažejo, da je bilo predhodno kaznivo dejanje storjeno, je brez dvoma pravilno. Vendar pa opis zahteve za preiskavo, tudi po oceni sodišča druge stopnje, takemu stališču sodne prakse ne sledi, saj je pri navedbi vseh teh denarnih transakcij na tekoče račune obdolženčeve družbe navedeno le, da naj bi denar izviral iz kaznivega dejanja goljufije na škodo posameznega oškodovanca. Iz tako skopega opisa oziroma zgolj navedbe kaznivega dejanja, pa ne izhajajo objektivne okoliščine izvršitve dejanja goljufije, saj ni navedeno kako in na kakšen način naj bi bila goljufija izvršena.
Kazenska norma prvega odstavka 288. člena KZ-1 je blanketna norma, vendar je sicer potrebno pritrditi pritožbeni kritiki, da ne more biti ključnega pomena, da v izreku očitka ni citirano, katera norma je s tem kršena.
Ocena sodišča prve stopnje o nezadostni konkretizaciji zakonskega znaka temelji predvsem na pravilni ugotovitvi, da v opisu dejanja ni konkretizirana zavestna kršitev zakona, prav tako ni konkretizirano zatrjevanje, da je obdolženec oškodovancu kot tožilcu namerno škodoval, na ravni posplošenega zatrjevanja pa je ostala tudi navedba, da je istočasno neupravičeno dajal prednost nasprotni stranki.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožbene novote - obrazloženost ugovora
Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni podal trditev, s katerimi bi nasprotoval obstoju ali višini terjatve oziroma dejstev, ki bi preprečevala izvršbo v preostalem delu, za katerega ni zatrjeval prenehanja terjatve s plačili oziroma pobotom.
sklep skupščine - sklep o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe - izpodbijanje sklepa skupščine - delitev dobička delničarjem - manjšinski delničar
Zgolj dejstvo, da se tožnik kot manjšinski delničar ne strinja z dolgoročno naravnano strategijo vodenja in s tem povezanimi investicijami tožene stranke oziroma se zavzema za drugačno dividendno politiko, ne predstavlja utemeljenega razloga za razveljavitev izpodbijanega sklepa o nominalnem povečanju osnovnega kapitala po tretjem odstavku 395. člena ZGD‑1.
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
razlika v plači - stalna pripravljenost - delovni čas - neposredna uporaba direktive - dežurstva
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da se je tožnik lahko posvetil svojim interesom brez večjih omejitev. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je imel pokojni tožnik v času pripravljenosti (doma ali kje drugje) dogovorjen odzivni čas 15 minut po alarmu oziroma klicu. Po presoji pritožbenega sodišča je 15-minutni odzivni čas za pokojnega tožnika gotovo predstavljal bistveno omejitev, saj je prejeti klic zahteval takojšen odhod na intervencijo, ne glede na to, kaj je pred tem počel. Tako kratek rok za vrnitev k opravljanju delovnih nalog je za pokojnega tožnika pomenil objektivno in bistveno omejitev, da je v času pripravljenosti prosto razpolagal s svojim časom in načrtoval kakršnekoli, tudi kratkotrajne, sprostitvene dejavnosti.
Skupaj z odzivnim časom je treba upoštevati tudi povprečno pogostost dejanskega dela, ki ga delavec običajno opravi v času pripravljenosti. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je pokojni tožnik v vtoževanem obdobju v povprečju opravil od 2 do 5 intervencij na izmeno. V svoji obrazložitvi je Sodišče EU nakazalo, da čas pripravljenosti načeloma pomeni delovni čas po Direktivi 2003/88, če mora delavec v tem času v povprečju večkrat oziroma pogosto intervenirati, intervencije pa praviloma niso kratkotrajne. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da so bile intervencije maloštevilne.
V okoliščinah obravnavanega primera se ob uporabi Direktive 2003/88/ES šteje v delovni čas tudi čas pripravljenosti, v katerem tožnik sicer ni ves čas dejansko delal, je pa moral biti v pripravljenosti. Zato ni mogoče upoštevati ureditev iz panožne kolektivne pogodbe, ki ne vključuje obdobja pripravljenosti v delovni čas in ki obenem prav za obdobje, ki se ne šteje v delovni čas, predvideva le plačilo dodatka v višini 10 %.
OZ člen 111, 111/3, 435, 435/1, 458, 458/1, 461, 461/1, 468, 468/1, 468/1-1, 468/2, 475, 475/1, 477, 477/1. ZPP člen 8.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - pravočasno obvestilo o napaki - dokazno breme - obvestilo o stvarni napaki - prirejenost dokaznih sredstev - dokazna ocena izpovedbe prič - prepričljiva dokazna ocena - izpolnitveni zahtevek - stvar z napako - izročitev druge stvari brez napake
Zakon ne predpisuje nobene posebne (na primer pisne) oblike za obvestilo o napaki. Bo pa kupec seveda težje dokazal, da je ta predpostavka odgovornosti izpolnjena, če bo prodajalec zanikal, da je bil o napaki obveščen. V pravdnem postopku velja načelo prirejenosti dokaznih sredstev. Vendar dokaz z zaslišanjem strank in prič sodišče ocenjuje kot vse druge dokaze, torej posebej in v povezavi z drugimi, glede na trditve, dokazno ponudbo ter uspeh celotnega postopka (8. člen ZPP).
Če kupec uresniči zahtevek za izročitev druge stvari brez napake, mora prodajalcu vrniti prvo stvar, stvar z napako, ki mu jo je prodajalec najprej izročil. Obveznost prodajalca izročiti drugo stvar brez napake (vsebina kupčevega zahtevka na podlagi prodajalčeve odgovornosti za napako) in obveznost kupca vrniti prodajalcu prvo stvar sta vzajemni (prvi odstavek 477. člena v zvezi s tretjim odstavkom 111. člena OZ). Položaja, ki nastane, če kupec ni sposoben vrniti prve stvari, OZ v zvezi s kupčevim zahtevkom za izročitev druge stvari ne ureja. Ta položaj je enak (istovrsten) položaju, ki je urejen v 475. členu OZ v zvezi s kupčevo pravico odstopiti od pogodbe. Ob smiselni uporabi prvega odstavka 475. člena OZ zato kupec izgubi pravico zahtevati izročitev druge stvari brez napake, če prve stvari ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel.
zaznamba spora o pridobitvi pravice - zemljiškoknjižni predlog - potrdilo o vloženi tožbi - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - spori o pridobitvi stvarne pravice na izviren način
Konkretna tožba ne ustreza pogojem iz prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Zahtevka o ugotovitvi stvarne pravice na nepremičninah oz. ugotovitve obsega skupnega nepremičnega premoženja ne vsebuje. Kolikor se nanaša na nepremičnine, gre za tožbo o vlaganjih vanje in njihovi povrnitvi v denarju na podlagi 48. člena SPZ.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - sodna taksa - nerazdelna taksna obveznost - materialno sosporništvo - enotno sosporništvo - oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse enega sospornika - učinek sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Sodišče prve stopnje je prezrlo dejstvo, da sta prvi in drugi tožnik po 196. členu ZPP enotna sospornika (s tožbo zahtevata ugotovitev obsega zapuščine) in se štejeta za enotno pravdno stranko. To pomeni, da sta tudi materialna sospornika in ju skladno z drugim odstavkom 14. člena ZST-1 pri presoji njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno.
Taksna oprostitev enega od sospornikov se razteza tudi na druge, če gre za materialne sospornike.