duševno zdravje - prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - prostorska zasedenost - vrsta postopka - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - nejasnost razlogov - pomanjkanje odločilnih dejstev - nasprotja v razlogih izpodbijanega sklepa - neugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopolnitev dokaznega postopka - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mnenje socialnovarstvenega zavoda - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Drugi odstavek 77. člena ZDZdr določa, da se v postopku za nadaljnje zadržanje osebe v varovanem oddelku socialno-varstvenega zavoda smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, torej določbi 75. člena in 74. člena ZDZdr, ki določata pogoje za sprejem osebe v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda brez privolitve osebe in sta uvrščeni v posebno - VI. poglavje zakona, ki ureja postopek sprejema v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda (73. do 79. člen ZDZdr).
Pri odločanju o predlogu se je izkazalo, da je pri pisni izdelavi izdane sodbe pritožbenega sodišča prišlo do očitne računske pomote. Ker gre za napako, ki se nanaša na tehniko pisne redakcije, jo je bilo potrebno s predmetnim sklepom popraviti.
(ne)izvedba predlaganih dokazov - neplačilo predujma - dokaz z zaslišanjem prič - gradbena in podjemna pogodba
Skladno z ZPP mora pravdna stranka predložiti predujem za izvedbo dokaza, sicer se dokaz ne izvede, in sodišče je tisto, ki izvaja dokaze (op. tudi dokaz z izvedencem). Zato so neutemeljena pritožbena izvajanja, da bi moralo sodišče prve stopnje toženko seznanjati o možnostih, ki jih ima pri izvajanju dokaza z izvedencem. Gradbena pogodba je v OZ obravnavana kot posebna vrsta podjemne pogodbe, zato so bistvene značilnosti obeh pogodb identične. Upoštevaje konkretne okoliščine primera tudi pritožbeno sodišče ni našlo nobene relevantne povezave med omenjeno zmotno uporabo materialnega prava in zakonitostjo ter pravilnostjo končne odločitve. Zaradi ocene vrednosti izjave priče in njene zanesljivosti se pričo vedno vpraša, od kod ve to, o čemer priča (drugi odstavek 239. člen ZPP). Pravilna dokazna ocena pričanja se mora osredotočiti predvsem na dele izpovedbe, v katerih priča izpoveduje o dejstvih, ki jih je zaznala na podlagi svojega neposrednega zaznavanja. Pričanje o dejstvih, o katerih so pričo seznanile druge osebe, ki so bile prav tako zaslišane pred sodiščem, preprosto nima zadostne dokazne teže oziroma v konkretnem primeru ne vzbuja dvoma v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00073758
SPZ člen 37, 67, 67/5. ZIZ člen 24. ZPP člen 337, 337/1.
vznemirjanje lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugovor zoper začasno odredbo - delitev uporabe zemljišča - upravljanje s stvarjo v solastnini - prehod terjatve ali obveznosti - prehod odškodninske terjatve - nedovoljene pritožbene novote
Toženka v pritožbi v zvezi z verjetnostjo terjatve navaja razloge, ki jih v ugovoru ni navajala in zato kot novota niso upoštevni (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ugovor zoper začasno odredbo je samostojno pravno sredstvo in mora zato stranka v njem navesti vse razloge, s katerimi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o izdani začasni odredbi. V pritožbi zato teh razlogov ni dopustno širiti.
Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da je podana tudi nevarnost, da bi toženka brez izdane začasne odredbe stanovanje odtujila, s tem pa bi onemogočila, da bi v primeru, da tožnik uspe z denarnim zahtevkom, slednji lahko prišel do poplačila. Zakaj izjavi dveh prič nista dovolj za verjetnost o zatrjevani nevarnosti, pa pritožnica ne pojasni. Da jih je tožnik očitno nagovoril k neresničnim izjavam, pa je zgolj pavšalna in neobrazložena navedba, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
S prehodom lastninske pravice na stvari ne pride tudi do prehoda odškodninske terjatve.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da so se v konkretnem primeru prestrukturirale tudi nekatere zavarovane finančne terjatve upnika. V primeru prestrukturiranja zavarovanih terjatev se ne uporablja določilo, da prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovano terjatev, prav tako se ne uporablja 2. točka prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP, smiselno pa se uporabljajo pravila o navadnih terjatvah. Za novo zavarovano terjatev se smiselno uporabljajo določbe o navadnih terjatvah, za novo navadno terjatev pa se tudi uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, vključno z opravo izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave. Smiselno enako povedano velja glede rubeža dolžnikovih premičnin, če se bo izkazalo, da je bila ločitvena pravica na tem sredstvu pridobljena (o ugovoru zoper novo izvršilno sredstvo do tega trenutka še ni bilo pravnomočno odločeno). V tem trenutku, ko še ni mogoče ugotoviti, ali je bila izterjevana zavarovana terjatev prestrukturirana, pa sodišče še niti ni moglo odločati o dolžnikovem ugovoru in stroških ugovornega postopka, saj je ta dejansko še prekinjen oziroma bi to moral biti. Odločitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave namreč ni pravilna oziroma ni jasno, ali je ta pravilna, ker še ni znano ali bi sodišče prve stopnje moralo tudi "utesniti" oziroma določiti pogoje v skladu s sklepom o potrjeni prisilni poravnavi (ni namreč izkazano, če se ta nanaša na konkretno izterjevano terjatev).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074569
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 391.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - dejansko stanje - garantna dolžnost - največja korist otroka
Bistvo garantne dolžnosti obdolženke kot matere oziroma t.i. rezidenčnega starša je v tem, da zaradi njegove največje koristi otroka vzpodbuja k stikom ter se trudi, da otrok odklonilni odnos do očeta izboljša in s tem zmanjša njegovo stisko ter omogoči stike.
Zahteva, da za operativni poseg oziroma za zahtevnejše posege, ki so povezani z večjim tveganjem za pacienta, poda pojasnilno dolžnost zdravnik operater, če to ni možno pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg, tako ne pomeni, da je izpolnjena pojasnilna dolžnost le, če jo poda operater in zgolj, če ta tega ne more, drug enako usposobljen zdravnik. Za presojo veljavnosti privolitve, je pomembno, ali je pojasnilo bilo po obsegu in načinu njegove podaje podano popolno in pravilno in je vsebovalo vse pomembne informacije za pacientovo odločitev. Zato pa ni podane kršitve pojasnilne dolžnosti in posledične odškodninske odgovornosti, če po pisni izpolnitvi predpisanega pisnega obrazca podpisani pisni obrazec v drugopisu ali kopiji ni bil izročen pacientu.
Obseg in vsebina pojasnilne dolžnosti je odvisna od okoliščin posameznega primera, na katerega je potrebno tudi aplicirati splošne kriterije, ki opredeljujejo pravilnost izpolnitve pojasnilne dolžnosti.
107. člen ZPP ureja zgolj predložitev listin kot dokazov sodišču. Ne omejuje pa pravice do izjave strank, ki gre tem že na podlagi 22. člena URS. Zato pa so neutemeljeni pritožbeni očitki, da glede na to, da je predložitev originala listine po tretjem odstavku 107. člena od drugotoženke zahtevala le tožnica, se prvotoženka o tej ne bi smela izjaviti.
Za sodbo presenečanja ne gre v primeru, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja. Temu, da bi stranka za svoje trditve navedla zadostne dokaze, da bi svojemu dokaznemu bremenu zadostila, pa ni namenjeno niti materialno procesno vodstvo.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - priporni razlog begosumnosti - utemeljen sum - nujnost in sorazmernost ukrepa
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je še vedno podan utemeljen sum, da so obdolženke storile očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podan priporni razlog begosumnosti ter da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep. Sodišče prve stopnje očitanih kršitev ni zagrešilo.
nepopolna vloga - zavrženje vloge - dopolnitev vloge - poprava vloge - poziv na dopolnitev
Ker pritožnica vloge z dne 9. 6. 2021 v danem roku ni dopolnila in popravila v skladu s pozivom sodišča prve stopnje, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom to njeno vlogo pravilno zavrglo kot nepopolno in nerazumljivo (četrti odstavek 108. člena ZPP).
OZ člen 50, 435. ZZK-1 člen 32, 33, 37, 40. SPZ člen 23, 40. ZN člen 64. ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25.
navidezna prodajna pogodba - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
Predmet tožbenega zahtevka, oblikovan po pozivu sodišča, podanem v okviru materialnoprocesnega vodstva, je ustrezno in določno opredeljen, zato tudi ni podlage za zavrženje tožbe. Glasi se na naložitev notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila toženi stranki, s čimer je tožeča stranka primerno zasledovala pravno varstvo po pridobitvi perfektne listine za vknjižbo lastninske pravice na v pogodbi določeni nepremičnini, to je po overitvi toženčevega podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu. Tožeča stranka namreč s takšno perfektno listino ne razpolaga.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - širjenje ugovornih navedb - zavrnitev ugovora - navajanje novih dejstev v pritožbi - pritožbene novote - obrazloženost ugovora
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje o neobrazloženosti dolžnikovega ugovora. Iz spisa je namreč razvidno, da je dolžnik v ugovoru z dne 2. 6. 2023 (list. št. 49 – 50), s katerim je izpodbijal sklep o izvršbi I 79/2023 z dne 4. 5. 2023, podal le navedbe v zvezi s sklepom I 100/2021, ki pa za odločitev v obravnavani zadevi niso pravno upoštevne in ne predstavljajo nobenega od ugovornih razlogov po prvem odstavku 55. člena ZIZ. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobrazloženosti in posledični zavrnitvi dolžnikovega ugovora kot neutemeljenega (četrti odstavek 58. člen ZIZ).
Pritožbeno stališče, da ni nujno, da mora biti predhodno kaznivo dejanje v celoti zajeto v opisu kaznivega dejanja pranja denarja, pač pa, da morajo biti navedene okoliščine, ki kažejo, da je bilo predhodno kaznivo dejanje storjeno, je brez dvoma pravilno. Vendar pa opis zahteve za preiskavo, tudi po oceni sodišča druge stopnje, takemu stališču sodne prakse ne sledi, saj je pri navedbi vseh teh denarnih transakcij na tekoče račune obdolženčeve družbe navedeno le, da naj bi denar izviral iz kaznivega dejanja goljufije na škodo posameznega oškodovanca. Iz tako skopega opisa oziroma zgolj navedbe kaznivega dejanja, pa ne izhajajo objektivne okoliščine izvršitve dejanja goljufije, saj ni navedeno kako in na kakšen način naj bi bila goljufija izvršena.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožbene novote - obrazloženost ugovora
Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni podal trditev, s katerimi bi nasprotoval obstoju ali višini terjatve oziroma dejstev, ki bi preprečevala izvršbo v preostalem delu, za katerega ni zatrjeval prenehanja terjatve s plačili oziroma pobotom.
V določbi, ki ureja postopek za preklic pogojne obsodbe (506. člen ZKP), pravica do pritožbe zoper sklep ni izrecno izključena, zato je treba uporabiti določbo prvega odstavka 399. člena ZKP. Glede na to, da torej zakon v navedeni določbi daje pravico do pritožbe tudi osebi, katere pravice so prekršene, je treba pri odločanju o dovoljenosti oškodovančeve pritožbe zoper sklep presojati tudi, ali je bila njegova pravica, ko sicer ni stranka v postopku, z izdajo sklepa prekršena. V tem pogledu je soglašati s pritožbenimi navedbami pooblaščenke, da v primeru, ko obdolženec posebnega pogoja ni izpolnil, je lahko oškodovančeva pravica prekršena tudi s tem, ko ni zadoščeno njegovemu interesu po povračilu povzročene mu škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - STVARNO PRAVO
VSL00074403
SPZ člen 19, 19/1, 99. ZIN člen 5. ZPP člen 154, 154/1.
varstvo lastninske pravice na nepremičnini - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - javno dobro - občinska javna cesta - splošna raba - civilno sodno varstvo - pobuda za uvedbo inšpekcijskega postopka
Občini kot lastnici javne ceste, ki je javno dobro, ne pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ.
ZDR-1 člen 6, 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 90, 91. ZPP člen 8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prepoved diskriminacije - obrnjeno dokazno breme - dokazna ocena izpovedi prič - politično prepričanje
Izvedeni dokazni postopek ne podpira pritožbene teze, da je dejanski razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "pomočnik predsednika uprave" diskriminatorne narave, in sicer neskladnost tožničinih političnih prepričanj s tedaj vladajočo stranko A. Tovrstnih navedb tožnice namreč ni potrdila niti ena od zaslišanih prič. Nasprotno, vse so prepričljivo in skladno ovrgle njene trditve o diskriminaciji, o navidezni ukinitvi delovnega mesta "pomočnik predsednika uprave" oziroma primerljivosti tega delovnega mesta z delovnim mestom "direktor B.".
Skladno z ustaljeno sodno prakso sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in tudi ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora dokazati dejansko prenehanje potrebe po delu delavca, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi in tožena stranka je slednje dokazala.
Ni bistveno, ali se je obseg del in opravil na delovnem mestu "pomočnik predsednika uprave" dejansko zmanjšal, bistveno je, da je potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala, ker je delodajalec drugače organiziral delovni proces na podlagi avtonomne ocene, da je organizacijska sprememba smotrna in da se bodo na ta način zmanjšali stroški.
ZSDP-1 člen 79. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 2, 3, 6, 7, 7/2.
dodatek za nego otroka - pogoji za pridobitev pravice - postavitev drugega izvedenca - motnja v duševnem razvoju
Argumentirana je obrazložitev sodišča, da je sodni izvedenec pediater najustreznejši za oceno telesnih in duševnih značilnosti otrok in mladostnikov, zaradi česar je sodišče svojo odločitev o zdravstvenem stanju mld. B. B. oprlo na izvedensko mnenje. Le-tega je skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP ustrezno dokazno ovrednotilo.
Sodišče je argumentirano kot strokovno prepričljivo sprejelo pojasnilo sodnega izvedenca, da motnja pozornosti in aktivnosti ni težka bolezen, temveč gre za vedenjsko motnjo, ki je med otroci zelo razširjena in ob dobrem sodelovanju s starši in šolo s pomočjo terapije za izboljšanje koncentracij otroka ne ovira in ne prinaša dodatnih finančnih obremenitev za starše.
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8, 86/9. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
alternativna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - zapor ob koncu tedna - vikend zapor
Upoštevaje še, kar je utemeljeno poudarilo prvostopenjsko sodišče, obsojenčevo široko dojemanje dosega moralnih pravil, ki se po oceni pritožbenega sodišča glede na obsojenčevo starost ne bo v ključnem spremenilo, dejstvo, da zoper obsojenca tečeta še dva kazenska postopka, ter okoliščino izogibanja kazenskemu postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru, je na mestu ocena prvostopenjskega sodišča, 1. da si obsojenec alternativnega načina izvršitve izrečene zaporne kazni ne zasluži (ker tak način izvršitve kazenske sankcije ne bi imel zadostnega retributivnega učinka), 2. da ne bi bil smotrn, primeren in učinkovit (ker obsojeni sporočilne vrednosti pravnomočne obsodilne sodbe ni in je ne bo ponotranjil), ter 3. da alternativen način izvršitve izrečene zaporne kazni ne bi bil ustrezen signal družbi, glede na vse izpostavljene upoštevne objektivne in subjektivne okoliščine.
ZPP člen 77, 77/1, 77/2. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 386, 386/1.
poslovna sposobnost - pravdna sposobnost - osebni stečaj
Ker je v primeru omejene poslovne sposobnosti stečajni dolžnik pravdno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), je od odgovora na vprašanje, ali je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik pravdna dejanja opravlja samostojno.
vstop novega upnika - statusno preoblikovanje - univerzalno pravno nasledstvo - vpis pripojitve v sodni register
Odločilna je ugotovitev, da je novi upnik z vlogo z dne obvestil sodišče o pripojitvi prejšnjega upnika k novemu upniku in priložil sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2022/76730 z dne 30. 12. 2022 in Srg 2022/76308 z dne 30. 12. 2022.