ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3, 169, 169/1. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela – obveščanje o odsotnosti – (ne)upravičenost odsotnosti – dolžnost obveščanja – zmožnost obveščanja
(Ne)upravičenost odsotnosti pri obstoju razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni relevanten dejavnik, saj je že iz jezikovnih okvirov te določbe razvidno, da neupravičenost odsotnosti z dela v njej ni vsebovana. Odločilno je le dejstvo odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni, ki je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno.
Ker sta sodišči izhajali iz predpostavke, da sporočanje odsotnosti ni odločilno ob sklepu, da tožnik ni bil neupravičeno odsoten, nista presojali, ali so obstajale okoliščine, ki bi tožniku preprečevale, da bi sporočil svojo odsotnost. Te morajo biti takšne (subjektivne oziroma objektivne) narave, da iz njih izhaja tožnikova (ne)zmožnost obveščanja delodajalca v kritičnem času, hkrati pa se jih ne sme zamenjevati s samo dolžnostjo obveščanja, ki je glede na dejanske ugotovitve nedvomno podana.
Odločilno dejstvo, ki je podlaga izpodbijani sodbi, je nepravilna uporaba kriterijev za določitev presežnih delavcev. O v sodbi predstavljeni vsebini programa in programom samim obstaja nasprotje, saj toženka v programu ni določila le, da bo uporabila kriterije po vrstnem redu, kot je to določeno v 31. členu KPND, ampak je v programu izrecno določeno, da se uporabijo kriteriji iz 39. člena KPVIZ.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neupravičeni izostanek – neobveščanje delavca o izostanku – obstoj kršitve
Tožena stranka se upravičeno sklicuje na določbo tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, ki kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne določa upravičenega ali neupravičenega izostanka, saj je po tej določbi razlog za odpoved že v tem, da delavec, ki najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Iz določbe drugega odstavka 111. člena ZDR izhaja, da je dejstvo neupravičene odsotnosti z dela delavca lahko pomembno le pri določitvi datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ne pa pri opredelitvi razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker je bila tožba priporočeno poslana na pravilen naslov, ki je bil celo naveden v pravnem pouku, po poteku 30-dnevnega roka, je bila tožba kot prepozna pravilno zavržena.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet delavcev - volitve članov sveta delavcev – zakonitost volitev
Volitve članov sveta delavcev niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev volilnih postopkov v zvezi z varstvom volilne pravice, zaradi katerih je ugotovljena kršitev svobode in tajnosti volitev, oziroma ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na volilni rezultat, ali če bi šlo za bistvene nepravilnosti pri samem ugotavljanju volilnega rezultata.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba ustrezne zaposlitve
Morebitni predhodni konflikti med delavcem in delodajalcem ne morejo predstavljati poslovnega razloga, istočasno pa taki konflikti tudi ne morejo biti ovira za nastanek poslovnega razloga oziroma za odpoved pogodbe o zaposlitvi, če do nastanka utemeljenega poslovnega razloga dejansko pride neodvisno od teh konfliktov.
ZDR člen 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-3, 112/2, 112/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – rok za odpoved
Rok iz prvega odstavka 112. člena ZDR pomeni obveznost delavca, ki jo mora upoštevati, da bo njegova izredna odpoved zakonita. Ne samo, da mora odpoved podati v roku iz drugega odstavka 110. člena ZDR, poda jo lahko šele, ko poteče osem dni od pisnega opomina delodajalcu in pisnega obvestila inšpektorja za delo.
Izvedenec je poleg tega, da je mnenje podal pisno, bil tudi zaslišan in je ustno odgovarjal na vprašanja strank. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dejansko stanje v zadostni meri razčiščeno, je druge predlagane dokaze zavrnilo in svojo odločitev tudi utemeljilo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005939
ZP-1 člen 22, 171. ZKP člen 427. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - poklicni voznik – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se je Vrhovnemu sodišču porodil precejšen dvom o resničnosti dejstva, ki je odločilno z
a uporabo petega odstavka 235. člena ZVCP-1, to je, ali storilec opravlja vožnjo motornih vozil kot svoj osnovni poklic.
URS člen 156. ZPIZ-1 člen 250, 455. ZPIZ člen 254. ZPIZVZ člen 2, 2/5.
bivši vojaški zavarovanec - starostna pokojnina – uživalec pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja – ocena ustavnosti
Sodišče ni dolžno obširno razlagati oziroma obširno utemeljevati svoje odločitve, da ne prekine postopka in ne začne postopka pred Ustavnim sodiščem v skladu s 156. členom Ustave Republike Slovenije. Odločitev sodišča, da ne prekine postopka in začne postopka pred Ustavnim sodiščem, tudi sama po sebi ne krši ustavnih pravic strank v postopku, saj s tem ni onemogočeno, da takšen postopek sprožijo same.
Za vprašanje, kakšna plača je bila dogovorjena med strankama, je bistveno, kakšen je bil dejanski dogovor, pri čemer je za ugotavljanje volje tožene stranke treba upoštevati, da njeno voljo kot pravne osebe izražajo njeni zakoniti zastopniki in/ali pooblaščenci.
Pogodbeno določilo o sporazumu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji drugega odstavka XI. točke pogodbe o zaposlitvi (kot primeru, ko tožniku pripada odpravnina) je treba razlagati kot sporazumno odpoved oziroma sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi iz 79. člena ZDR. Po tej določbi je pogoj za veljavnost razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pisna oblika sporazuma – v nasprotnem primeru sporazum ne velja.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – direktor – kršitev z znaki kaznivega dejanja – rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved
Tožnik v spornem času ni bil več direktor tožene stranke. Njegov mandat je prenehal. Njegov položaj je bil od tega trenutka dalje enak položaju vseh drugih zaposlenih, vključno s tem, kdo odloča o njegovi odgovornosti za kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Kdaj se delodajalec seznani z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je dejansko vprašanje, pri čemer je lahko z razlogom seznanjen takoj, ko ta dejansko nastane, lahko pa se z njim seznani kasneje vse do zagovora delavca, ki je predviden po določbi drugega odstavka 83. člena ZDR.
Izjav, danih zdravniku, ki od pacienta v anamnezi pridobi podatke, potrebne za uspešno in kvalitetno zdravljenje, ni mogoče obravnavati kot izjave osumljenca v predkazenskem postopku, ko ta še ni seznanjen s svojimi pravicami po 5. členu ZKP in jih zato tudi ni potrebno izločati iz kazenskega spisa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005927
ZKP člen 201, 201/1-3, 395, 395/1. KZ-1 člen 186, 186/1.
pripor - odreditev pripora - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ponovitvena nevarnost – presoja pritožbenih navedb
Ob dejstvu, da je v slovenskem pravnem redu konoplja razvrščena med rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi, ni mogoče upoštevati, da so mnenja v stroki (in tudi v različnih državah) glede škodljivosti uživanja konoplje sicer deljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005875
ZKP člen 427, 506, 506/4. KZ člen 54.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če se pri pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti porodi precejšen dvom o tem, ali je odločilno dejstvo, ki je potrebno za pravilno uporabo zakona (ali so izpolnjeni pogoji za preklic pogojne obsodbe po določbi 54. člena KZ, kot podlagi za uporabo določbe procesnega predpisa, to je četrtega odstavka 506. člena ZKP), zanesljivo ugotovljeno, Vrhovno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005954
ZKP člen 372, 372-6, 424, 424/1. KZ člen 49, 112.
kršitev kazenskega zakona – vštevanje pripora – zastaranje – pretrganje zastaranja - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Postopek predaje obsojenca Republiki Madžarski s strani pravosodnih organov Republike Poljske zaradi kaznivih dejanj, za katere je bil obsojenec kasneje obsojen na Madžarskem, ne more biti predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – vpliv na zakonitost – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Za presojo, ali so bile z zavrnitvijo dokaznega predloga kršene pravice obrambe, pri čemer gre za kršitev ustavnega jamstva iz tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki je v Zakonu o kazenskem postopku določena kot kršitev pravic obrambe v drugem odstavku 371. člena ZKP, mora tisti, ki takšno kršitev zatrjuje, v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti izkazati relevantnost dokaznega predloga in verjetnost njegovega uspeha oziroma izkazati obstoj kršitve in njeno zvezo z zakonitostjo sodbe.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 3, 3-3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo – vojno zločinstvo – zakonski znaki kaznivega dejanja
S sodbo, s katero je bil obsojenec obsojen zgolj na podlagi očitka statusa, ne pa na podlagi očitka konkretnih ravnanj, ki bi lahko pomenila vojno zločinstvo, je bil kršen kazenski zakon, kot to določa 1. točka 372. člena ZKP.