ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neobveščanje delavca o izostanku - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tretja alineja prvega odstavka 111. člena ZDR kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določa, da delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Razlog za izredno odpoved po določenem trajanju izostanka delavca torej predstavlja neobveščanje delavca o razlogih odsotnosti, kljub temu, da bi to obveščaje moral in mogel opraviti, ne pa vprašanje, ali je bila njegova odsotnost upravičena ali neupravičena. Dejstvo upravičene oziroma neupravičene odsotnosti je lahko pomembno za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj v primeru drugega odstavka 111. člena ZDR, ki se sklicuje na tretjo alinejo prejšnjega odstavka, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene (!) odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.
Dejstvo bolniškega staleža pred in po spornem obdobju odsotnosti delavca ni zanemarljivo, vendar samo po sebi ne more biti odločilno, saj tudi ni neposredno povezano s samo kršitvijo.
Toleriranje nepravilnih ravnanj delavca ne pomeni, da delodajalec tega ne sme prekiniti – zlasti, če ravnanje delavca količinsko ali kakovostno preseže meje tolerance ali je imelo dosedanje toleriranje celo negativne posledice.
Odločilno dejstvo, ki je podlaga izpodbijani sodbi, je nepravilna uporaba kriterijev za določitev presežnih delavcev. O v sodbi predstavljeni vsebini programa in programom samim obstaja nasprotje, saj toženka v programu ni določila le, da bo uporabila kriterije po vrstnem redu, kot je to določeno v 31. členu KPND, ampak je v programu izrecno določeno, da se uporabijo kriteriji iz 39. člena KPVIZ.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neupravičeni izostanek – neobveščanje delavca o izostanku – obstoj kršitve
Tožena stranka se upravičeno sklicuje na določbo tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, ki kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne določa upravičenega ali neupravičenega izostanka, saj je po tej določbi razlog za odpoved že v tem, da delavec, ki najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Iz določbe drugega odstavka 111. člena ZDR izhaja, da je dejstvo neupravičene odsotnosti z dela delavca lahko pomembno le pri določitvi datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ne pa pri opredelitvi razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker je bila tožba priporočeno poslana na pravilen naslov, ki je bil celo naveden v pravnem pouku, po poteku 30-dnevnega roka, je bila tožba kot prepozna pravilno zavržena.
Izvedenec je poleg tega, da je mnenje podal pisno, bil tudi zaslišan in je ustno odgovarjal na vprašanja strank. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dejansko stanje v zadostni meri razčiščeno, je druge predlagane dokaze zavrnilo in svojo odločitev tudi utemeljilo.
ZDR člen 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-3, 112/2, 112/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – rok za odpoved
Rok iz prvega odstavka 112. člena ZDR pomeni obveznost delavca, ki jo mora upoštevati, da bo njegova izredna odpoved zakonita. Ne samo, da mora odpoved podati v roku iz drugega odstavka 110. člena ZDR, poda jo lahko šele, ko poteče osem dni od pisnega opomina delodajalcu in pisnega obvestila inšpektorja za delo.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet delavcev - volitve članov sveta delavcev – zakonitost volitev
Volitve članov sveta delavcev niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev volilnih postopkov v zvezi z varstvom volilne pravice, zaradi katerih je ugotovljena kršitev svobode in tajnosti volitev, oziroma ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na volilni rezultat, ali če bi šlo za bistvene nepravilnosti pri samem ugotavljanju volilnega rezultata.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba ustrezne zaposlitve
Morebitni predhodni konflikti med delavcem in delodajalcem ne morejo predstavljati poslovnega razloga, istočasno pa taki konflikti tudi ne morejo biti ovira za nastanek poslovnega razloga oziroma za odpoved pogodbe o zaposlitvi, če do nastanka utemeljenega poslovnega razloga dejansko pride neodvisno od teh konfliktov.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – direktor – kršitev z znaki kaznivega dejanja – rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved
Tožnik v spornem času ni bil več direktor tožene stranke. Njegov mandat je prenehal. Njegov položaj je bil od tega trenutka dalje enak položaju vseh drugih zaposlenih, vključno s tem, kdo odloča o njegovi odgovornosti za kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Kdaj se delodajalec seznani z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je dejansko vprašanje, pri čemer je lahko z razlogom seznanjen takoj, ko ta dejansko nastane, lahko pa se z njim seznani kasneje vse do zagovora delavca, ki je predviden po določbi drugega odstavka 83. člena ZDR.
URS člen 156. ZPIZ-1 člen 250, 455. ZPIZ člen 254. ZPIZVZ člen 2, 2/5.
bivši vojaški zavarovanec - starostna pokojnina – uživalec pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja – ocena ustavnosti
Sodišče ni dolžno obširno razlagati oziroma obširno utemeljevati svoje odločitve, da ne prekine postopka in ne začne postopka pred Ustavnim sodiščem v skladu s 156. členom Ustave Republike Slovenije. Odločitev sodišča, da ne prekine postopka in začne postopka pred Ustavnim sodiščem, tudi sama po sebi ne krši ustavnih pravic strank v postopku, saj s tem ni onemogočeno, da takšen postopek sprožijo same.
Za vprašanje, kakšna plača je bila dogovorjena med strankama, je bistveno, kakšen je bil dejanski dogovor, pri čemer je za ugotavljanje volje tožene stranke treba upoštevati, da njeno voljo kot pravne osebe izražajo njeni zakoniti zastopniki in/ali pooblaščenci.
Pogodbeno določilo o sporazumu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji drugega odstavka XI. točke pogodbe o zaposlitvi (kot primeru, ko tožniku pripada odpravnina) je treba razlagati kot sporazumno odpoved oziroma sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi iz 79. člena ZDR. Po tej določbi je pogoj za veljavnost razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pisna oblika sporazuma – v nasprotnem primeru sporazum ne velja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005939
ZP-1 člen 22, 171. ZKP člen 427. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - poklicni voznik – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se je Vrhovnemu sodišču porodil precejšen dvom o resničnosti dejstva, ki je odločilno z
a uporabo petega odstavka 235. člena ZVCP-1, to je, ali storilec opravlja vožnjo motornih vozil kot svoj osnovni poklic.
ZKP člen 18, 150, 150/1-4, 340, 340/1-1, 371, 371/1-8, 371/2. ZPol člen 49.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - policijska pooblastila - posebne operativne metode in sredstva - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - prisluškovanje in snemanje s privolitvijo - tajni policijski delavec - poročilo - pravice obrambe - izvajanje dokazov - branje zapisnikov o izpovedbah prič - zaslišanje obremenilne priče
Po ustaljeni sodni praksi uporaba zapisnikov o predhodnem zaslišanju prič ni v nasprotju s pravico do zaslišanja obremenilnih prič, če so ob tem spoštovane pravice obrambe, ki med drugim zahtevajo, da ima obdolženec zadostno možnost izpodbijati obremenilne izjave in zasliševati njihovega avtorja, od obdolženčeve volje pa je odvisno, ali bo to možnost izkoristil ali pa bo sprejel tveganje, da tega procesnega jamstva v kasnejšem postopku ne bo mogel uveljavljati.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 18/2, 36, 36/1-3. ZGO-1 člen 108, 109, 110, 111, 228, 228/1, 228/5. ZUP člen 42, 42/1.
pravni interes za tožbo – stranka v postopku izdaje izpodbijanega akta – zastopnik javnega interesa – zavrženje tožbe – zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
ZUP v prvem odstavku 42. člena, na katerega se sklicuje tožeča stranka, določa, da je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je bil začet postopek ali zoper katero teče postopek, vendar pa v obravnavani zadevi pristojni minister ni odločil o zahtevi tožeče stranke, saj mu je ta z vlogo z dne 21. 4. 2011 zadevo le odstopila v odločanje kot stvarno pristojnemu organu na podlagi določbe petega odstavka 228. člena ZGO-1, s čimer pa ni pridobila položaja stranke ali stranskega udeleženca po določbah ZUP. Tega ima v posameznem upravnem postopku namreč lahko le oseba, ki ji pravice in obveznosti, o katerih se odloča v tem upravnem postopku, daje oziroma nalaga materialni predpis. Posledično tožeča stranka tudi ni pridobila položaja stranke v upravnem sporu po določbah ZUS-1, saj ta v prvem odstavku 17. člena ZUS-1 določa, da je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.
Pravnega (pravovarstvenega) interesa za tožbo stranka ne izkazuje s sklicevanjem na varstvo objektivne zakonitosti, saj to ni konkreten, temveč abstrakten pravni interes, ta pa za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim dejansko ni bilo poseženo v nobeno njeno pravico niti na zakon oprto osebno korist, ne zadošča.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/1-3, 395, 395/1, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pripor – odreditev pripora - pravica uporabe jezika v postopku - pravica do prevajanja – razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - begosumnost
Zgolj dejstvo, da je država, katere državljan je obdolženec, članica Evropske unije, ne pomeni, da pri obdolžencu ne bi mogel obstajati priporni razlog po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
ZGO-1 člen 89, 96. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.
uporabno dovoljenje – razveljavitev gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vrhovno sodišče je o tem, ali je po pravnomočni razveljavitvi gradbenega dovoljenja (še) mogoča izdaja uporabnega dovoljenja, že zavzelo stališče v sklepu I Up 419/2009 z dne 8. 12. 2010. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je obstoj gradbenega dovoljenja ključna predpostavka za izdajo uporabnega dovoljenja in da uporabno dovoljenje brez gradbenega dovoljenja niti ne more biti izdano niti ne more obsta(ja)ti; pri tem se je sklicevalo na 89. člen ZGO-1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – hišna preiskava - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
V zahtevi za varstvo zakonitosti je izključeno navajanje pomislekov, da odločilna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005991
ZP-1 člen 55, 155, 155/2. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog – možnost izjave o prekršku
Če lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila predloži razbremenilne dokaze, mora sodišče oceniti, ali z njimi izkazuje razumen dvom glede domnevanega dejstva.