Splošni zavarovalni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska člen AK 92 člen 4, 4-2.
kasko zavarovanje - zavarovanje za škodo povzročeno po divjadi - vzročna zveza
Po splošnih zavarovalnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska AK 92, ki pridejo v poštev pri zavarovalni pogodbi med strankama, je kombinacija "D" (za katero je bil zavarovan tožnik) iz 4.čl. vsebovala škodo, ki nastane na motornem vozilu z neposrednim dotikom divjadi. Tožena stranka s sklicevanjem na to določbo pogojev odklanja plačilo škode, kolikor ta po njeni oceni presega škodo na mestu neposrednega stika divjadi z vozilom. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da obstaja med dotikom srne in končnimi posledicami vzročna zveza, ki ni bila z ničimer pretrgana. Ob ugotovitvi, da je bil v konkretnem primeru dotik divjadi edini vzrok za vso tožniku nastalo škodo, ne da bi kakorkoli prišel do izraza faktor tožnikove volje in njegovih dejanj, ne more biti dvoma, da tožena stranka odgovarja tožniku v celoti.
potrdilo o pravnomočnosti odločbe - začasna odredba - predlog za izdajo - pravna podlaga
Potrditev pravnomočnosti odločbe po uradni osebi je potrdilo po 171. členu ZUP in ne upravni akt.
V ZUS ni pravne podlage za izdajo predlagane začasne odredbe, v ZPP pa tudi ne, ker ureja le v postopkih v pravdah zaradi motenja posesti, v ostalih zadevah pa napotuje na uporabo zakona o izvršilnem postopku, na katerega pa ZUS ne napotuje.
Tožnica ne more v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja kot prizadeta stranka uveljavljati izgradnje dovoza v korist tretje osebe in po zemljišču, s katerim ne razpolaga, zato to ne more biti razlog za zavrnitev lokacijskega dovoljenja.
I. Ker toženec ni ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne v pritožbenem postopku zatrjeval, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, je regresni zahtevek utemeljen.
II. Ugovor zmanjšanja odškodnine po 191. čl. ZOR proti regresnemu zahtevku zavarovalnice po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilistove odgovornosti bi bil utemeljen le, če bi toženec uspel dokazati, da je njegov položaj v regresnem razmerju glede višine vtoževanega zneska slabši, kot bi bil v odškodninskem razmerju.
Odločbo o prepovedi javne prireditve mora upravni organ vročiti organizatorju javne prireditve najpozneje dva dni pred nameravano prireditvijo in se šteje, da ni ovire za javno prireditev, če tega v navedenem roku ne stori (18. člen ZJSJP), to velja tudi za sklep o zavrženju vloge. Poziv na odpravo pomanjkljivosti vloge mora upravni organ vročiti tako, da je organizator javne prireditve pravočasno obveščen o tem. Bistveno je, da je stranki dana možnost za odpravo pomanjkljivosti njene vloge, stvar upravnega organa pa je, da izbere glede na naravo zadeve in pomanjkljivost vloge primeren rok in primeren način vročitve sporočila o pomanjkljivosti vloge (1. odstavek 68. člena in 3. odstavek 81. člena ZUP).
Kadar o bolniškem staležu odloča zdravniška komisija prve stopnje, je delavec opravičeno zadržan od dela do prejema odločitve komisije, če komisija ni takoj odločila oz. je odločila z zamudo.
Spor, v katerem je bilo odločeno z izpodbijano pravnomočno sodbo, se ni začel tedaj, ko je tožeča stranka dne 10.5.1989 vložila tožbo zaradi prepovedi uporabe poti in v njej označila vrednost spornega predmeta tedanjih 850.000 din. Začel se je tedaj, ko je tožeča stranka v pripravljalni vlogi spremenila tožbo z uveljavljanjem drugega zahtevka poleg obstoječega (1. odst. 191. člena ZPP) - in sicer zahtevka za prenehanje služnostne pravice. Tožeča stranka je s to spremembo tožbe določila uveljavljanima zahtevkoma medsebojno razmerje primarnega in podrejenega zahtevka (2. odst. 188. člena ZPP). Zahtevkoma je dala različno dejansko podlago, pri tem pa ob spremembi tožbe za spor z novim, podrejenim zahtevkom ni navedla vrednosti spornega predmeta. Zato je treba kot vrednost spornega predmeta za tožbo s prvotno podrejenim tožbenim zahtevkom - o tem pa je bilo odločeno z izpodbijano sodbo - upoštevati vrednost, ki je bila navedena v tožbi s prvotno edinim, pozneje pa primarnim tožbenim zahtevkom - o katerem je bilo že prej pravnomočno odločeno. Spor o prenehanju služnostne pravice, v katerem je bilo odločeno z izpodbijano sodbo, se je po obrazloženem začel dne 18.10.1989. V prvotni tožbi navedena, ob spremembi tožbe nespremenjena in zato za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost spornega predmeta 850.000 din (sedaj 85,00 sit) tako ne presega upoštevne meje vrednosti za dovoljenost revizije (800,00 sit). Zato je bilo treba revizijo na podlagi določbe 392. člena ZPP zavreči.
neutemeljeno odvzeta prostost (pripor) - nezakonitost dela sodnikov - odškodninska odgovornost države in politične stranke
Tožnik je v postopku na prvi stopnji navajal kot pravni temelj odškodninske odgovornosti prve tožene stranke protiustavno vmešavanje ZK v samostojnost dela sodišča. Posledica tega vmešavanja je bil po njegovih trditvah nezakonit postopek za uvedbo tožnikovega pripora. Vsa tožniku nastala škoda izvira po tožnikovih navedbah in izpovedbah iz nezakonitega in neupravičenega pripora v času od 2.12.1981 do 29.1.1982 in nezakonitega dela sodnikov v zvezi s tem. Tožnik je tako opredelil tudi posamezne vrste škode in njihovo višino, kar vse je nerazdelno zahteval od vseh toženih strank. Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovili, da ni bilo nezakonitega dela sodišča v kazenskem postopku, v katerem je bila tožniku odvzeta prostost.
Za odškodninsko odgovornost prve tožene stranke zaradi vpliva na delo sodišča spričo vseh ugotovljenih okoliščin ni pravne podlage, kar sta pravilno ocenili in obrazložili sodišči prve in druge stopnje.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Iz zapisnika o drugem naroku za glavno obravnavo, ki je bila dne 23.7.1992, je razvidno, da sta stranki označili svoj pravdni interes z zneskom 20.000,00 SIT na tem naroku, ko sta se že spustili v obravnavanje glavne stvari (l.št. 12). Tako označena vrednost spornega predmeta pa ne more biti izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije.
Če se premoženje, katerega vrnitev se zahteva v postopku denacionalizacije, nahaja v pravni osebi v mešani lastnini, s predlogom za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazano, da se bo premoženje lahko vrnilo upravičencu.
uvoz blaga - poznejše preverjanje podatkov o uvoženem blagu
Upravni organ je ravnal v skladu s carinskim zakonom (274. člen), ko je pozneje preverjal podatke o uvoženem blagu. Upravni organ se v odločbi pravilno sklicuje le na podatke in listine, ki so bili navedeni v deklaraciji.
Tožbena navedba, da je najemodajalec lastnik določenih objektov (v zvezi z izrečenim ukrepom urbanističnega inšpektorja tožeči stranki kot najemnici teh objektov, ki je po ustavitveni odločbi nadaljevala z deli, za katera si ni pridobila lokacijskega dovoljenja), in s tem tudi kot lastnik investitor, v konkretnem upravnem sporu ni upoštevna, saj iz upravnih spisov to ne izhaja, pač pa, da je dejanski investitor tožeča stranka. Zato najemno razmerje med njima na ta ukrep ne more vplivati.
Upravni organ je ravnal prav, ko je ugodil pritožbi denacionalizacijske upravičenke in razveljavil svoj prejšnji sklep o zavrženju njenega zahtevka za vrnitev premoženja v naravi, o samem zahtevku pa še ni odločil, tožena stranka pa je ravnala prav, ko je zavrnila pritožbo zoper prvostopni sklep. V primeru, da je bil del premoženja glede na nekdanje predpise o zaplembi v letu 1950 vrnjen fizični osebi, denacionalizacijska upravičenka, ki ji je bil vrnjen drug del, v denacionalizacijskem postopku ne more zahtevati, glede na 3. odstavek 16. člena ZDen vrnitve prvega dela v naravi, pač pa je upravičena le do odškodnine.
lokacijsko dovoljenje - pogoji - soglasje KS kot nepredviden pogoj
Če je lokacijsko dovoljenje izdano v skladu z lokacijskim načrtom, ne more biti upoštevna trditev o nesprejemljivem soglasju KS, še posebej zato, ker to soglasje po veljavnih predpisih niti ni predvideno.
dohodnina - olajšava za družinskega člana - oseba za uveljavljanje
Če se zavezanca ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega otroka, potem davčni organ prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
uvoz blaga - poznejše preverjanje podatkov o uvoženem blagu
Sklicevanje upravnega organa v odločbi le na podatke in listine, ki so bili navedeni v deklaraciji, je pravilno in v skladu s carinskim zakonom. Upravni organ je ravnal v skladu z 274. členom CZ s tem, da je pozneje preverjal podatke o uvoženem blagu.
Če se zavezanca ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega otroka, potem davčni organ prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
Obrazložitev drugostopne odločbe, ki se nanaša na izrek o razporeditvi, nima razlogov, kar je bistvena kršitev določb postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je bistveno pomanjkljivi odločbi disciplinskih organov tožene stranke presodilo tako, da je štelo, da ima tožnikovo dejanje znake kaznivega dejanja in je kršitev kvalificiralo drugače - strožje, kot disciplinski organi. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s takšno kvalifikacijo kršitve delovne obveznosti. Takšno ravnanje sodišč pomeni kršitev določb materialnega prava, ker sodišči kršitev nista imeli pravice opredeliti v škodo tožnika. Sodišči v obrazložitvah odločb tudi nista upoštevali hujših posledic.
Šikana je izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom.
Izvrševanje pravice je nedopustno, če ima namen, da drugemu povzroči škodo. Sodišče prve stopnje ni obravnavalo tega vprašanja, drugostopno sodišče pa na pritožbo tožnika o šikani ni odgovorilo. neobravnavanje ugovora o šikani pomeni kršitev materialnega prava.
Drugostopna odločba je postala pravnomočna dne 25.4.1994, ko je bila vročena toženi stranki (2. odstavek 334. člena ZPP). Po 1. odstavku 72. člena ZDSS so v zadevah, ki so bile pravnomočno končane do uveljavitve ZDSS, dovoljena pravna sredstva, ki so bila dovoljena do uveljavitve tega zakona. ZDSS ne dovoljuje revizije v tem primeru, zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).