povzročitev škode - podlage za odgovornost - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve - delitev solastne stvari
Pravnomočna odločitev o razdružitvi solastnine na nepremičnini (gozdu), ki upošteva stanje ob razdružitvi, onemogoča utemeljeno uveljavljanje odškodnine zaradi poseka lesa, ki ga je solastnik izvršil še pred razdružitvijo. Tožnik je prejel gozd v stanju, v kakršnem je bil ob razdružitvi solastnine. To stanje pa vsebuje tudi posledice izkoriščanja gozda do razdružitve, torej tudi poseka lesa spomladi 1988. Eventualni zahtevki iz tega naslova so zato spadali v razdružitveni postopek. Odveč je torej razmišljanje o tem, ali gre v razmerju do toženca za škodo ali ne in kakšni so za to zastaralni roki.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožba na izpraznitev stanovanja - spor po SZ
Tožeča stranka je s tožbo z dne 23.12.1992 zahtevala, da toženca izpraznita in ji izročita določene prostore v njenem samskem domu. Ker gre za premoženjskopravni spor, bi bila revizija dovoljena le v primeru, če bi tožeča stranka v tožbi navedla vrednost spornega predmeta, ki bi v času vložitve tožbe presegla znesek 80.000,00 SIT (zadnja novela ZPP - Ur.l. RS, št. 55/92). Tožeča stranka svoje obveznosti, da določi vrednost spornega predmeta ( 2.odst. 186.čl. ZPP), ni izpolnila. Zato revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče po 392.čl. ZPP zavreči.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožba na izpraznitev stanovanja - spor po SZ
Tožeča stranka je s tožbo z dne 27.11.1992 zahtevala izpraznitev stanovanja v Ljubljani, ki je njena last. Zahtevek je oprla na 155. čl. Stanovanjskega zakona. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica (omenjeni zakon take pravice ne vsebuje), gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta.
uporaba stanovanja - smrt imetnika stanovanjske pravice - status uporabnika
Pri presoji je tako potrebno izhajati iz že omenjenega dejstva, da se toženka v sporno stanovanje ni vselila pred avgustom 1989. Ker iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev obeh sodišč sledi, da je bivša imetnica stanovanjske pravice umrla že 24.3.1990, toženka ni pridobila statusa uporabnice spornega stanovanja (5. čl. ZSR). Zato nima pravice do nadaljnje uporabe spornega stanovanja (2. odst. 18. čl. ZSR).
Vpis v zemljiško knjigo pri dokazovanju lastninske pravice na nepremičnini ni merodajen v absolutnem smislu tako, da bi bila izključena možnost dokazovanja nasprotnega.
Zaradi pomote pri katastrskem preštevilčenju tožnik ni mogel kupljeno nepremičnino pridobiti v last v večjem obsegu, kot so jo uživali njegovi pravni predniki. Do spornih prostorov ni upravičen, ker ni dokazal, da jih ima v lasti, niti da ima do njih drugačno upravičenje po stvarnem ali stanovanjskem pravu.
Pri presoji zakonitosti odločbe sodišče lahko upošteva le dejstva in okoliščine, ki so v odločbi navedene, ne pa dopolnitev, danih v odgovoru na tožbo.
pridobitev - državljan druge republike - oseba, nevarna za javni red zaradi storjenih kaznivih dejanj - prosti preudarek
Tožniku je bilo odklonjeno državljanstvo RS iz razloga, ker bi njegov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red zaradi njegove kaznovanosti za prepovedano spravljanje drugih čez mejo iz koristoljubnosti, za kar je bil dvakrat kaznovan. Kaznovanost se obravnava v okviru izpolnjevanja pogojev in ocenjevanja nevarnosti za sprejem v državljanstvo po določbah 3. odstavka 40. člena ZDRS, ki med drugim določa, da se državljanstvo lahko odkloni osebi, če njen sprejem v državljanstvo RS predstavlja nevarnost za javni red. Upoštevajoč splošno nevarnost, ki jo zlasti glede na geografsko lego Slovenije za družbo predstavljajo takšna dejanja, je tožena stranka utemeljeno ocenila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red.
I. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij upošteva zatečeno stanje (zlasti: 3. in 4. člen ZLPP) in ne vzpostavlja ponovno pravnih razmerij, ki so že prenehala.
II. V 2. odst. 47. člena ureja ZLPP poseben način lastninskega preoblikovanja podjetij, ki se nanaša samo na pravne osebe, ustanovljene po zakonu o ustanavljanju delovnih organizacij, ki jih ustanavljajo delovni ljudje in civilne pravne osebe (Ur. list SRS št. 17/88), za katere so vsa sredstva za ustanovitev in začetek dela vložili ustanovitelji (1. al. 2. odst. 4. člena omenjenega zakona). Če pa so del sredstev zagotovile tudi družbene pravne osebe, se izvede lastninsko preoblikovanje po 3. odst. 47. čl. ZLPP.
pogodba o delu - določitev plačila - revalorizacija terjatve
I. Glede na to, kako se določa višina plačila pri pogodbah o delu (1. in 2. odst. 623. člena ZOR), ni v skladu s pravilno uporabo materialnega prava, če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi tako, kot zahteva tožeča stranka, ne da bi navedlo pravno podlago za takšno odločitev.
II. Revalorizacija temelji lahko samo na dogovoru (če zakon ne določa drugače).
denacionalizacija stavbnih zemljišč - vzpostavitev lastninske pravice - denacionalizacijski upravičenec
Druge osebe, razen denacionalizacijskih upravičencev, ne morejo vzpostaviti lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, ker ta vzpostavitev ni zakonsko urejena.
ZPPSL (1989) člen 92, 157, 157/1.ZOR člen 67, 67/2, 88, 88/1, 70, 70/1. ZVIT člen 130, 131, 131/1, 131/3.
likvidacija - obličnost - oblika pogodbe o prenosu blagovne znamke
I. Ena od pravnih posledic začetka likvidacijskega postopka je prenehanje pravic poslovodnega organa.
II. Glede na to, da zahteva zakon za veljavnost pogodbe o prenosu pravice do znamke pisno obliko, velja ta zahteva tudi za odobritev takšne pogodbe po 1. odst. 88. člena ZOR (analogna uporaba 2. odst. 67. člena ZOR).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Toženka ni ravnala v skladu z noveliranim 20.čl. ZPP. Tudi sodišče se ni izreklo za nepristojno tedaj, ko bi po navedeni določbi to še lahko storilo. Zato zdaj, ko sta stranki izbrali krajevno pristojnost in sta zamudili z ugovorom glede tega in ko je sodišče krajevno pristojnost sprejelo, ni mogoče tega popravljati na podlagi trditve, da je do izbire krajevne pristojnosti prišlo po pomoti. Razlogov, ki bi kazali, da bo postopek laže opravljen v Ljubljani, pa ni, kajti razlogi za pristojnost enega in drugega sodišča so enakovredni.
zaščitena kmetija - omejitev razpolaganja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba)
Izročevalec zaščitene kmetije le-te (praviloma) ne sme s pogodbo razdeliti. Sicer pa mu ob izbiri prevzemnika kmetije ni potrebno upoštevati prednosti, ki jo ZDKZ uzakonja v 11. členu, ko opredeljuje prevzemnika kmetije med zakonitimi dediči. Zato so trditve, da je tožnica celo življenje delala na kmetiji, pravno nepomembne.
Veljavnost izpodbijane pogodbe po ZDKZ presoja sodišče (1. čl. ZPP), ne pa upravni organ.
davek od premoženja - prostori za počitek in rekreacijo - zidanica
Osnovni pogoji za bivanje so zagotovljeni, če je objekt v takem stanju, da je v njem možno prenočevati, kuhati in ga celo ogrevati, zato se od takega objekta plačuje davek, čeprav gradbeno še ni dokončan.
I. Med pravdnima strankama je bilo sporno, za katero nepremoženjsko škodo je bila v poravnavi dogovorjena "odškodnina zaradi pretrpljenih telesnih bolečin", zato je sodišče v dokaznem postopku ugotavljalo pravo voljo strank citirane poravnave in ni le razlagalo same poravnave. Za tak način ugotavljanja odločilnih dejstev je imelo materialnopravno podlago v določbi 2. odst. 99. člena ZOR. Kadar sodišče v skladu z materialnim pravom ugotovi pravo pogodbeno voljo strank, ki je izražena v sporni pogodbeni določbi, na podlagi določenih dokazov (v danem primeru korespondence med strankama obravnavane poravnave pred njeno sklenitvijo in izpovedi zaslišane priče) - ne gre za razlago pismene pogodbe (ki je podvržena revizijskemu preskusu), ampak gre za dejansko ugotovitev (o pravi pogodbeni volji pogodbenih strank), ki ni podvržena revizijskemu preskusu (3. odst. 385. člena ZPP).
II. Ob jasni razmejitvi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki je bila pri tožniku podana že pred škodnim dogodkom - kot posledica bolezenskih sprememb, ob invalidski upokojitvi s strani invalidske komisije ocenjenih kot 30% vzrok za invalidsko upokojitev - od tistega zmanjšanja, ki je posledica škodnega dogodka, je imelo sodišče druge stopnje materialnopravno pravilno dejansko podlago za odmero pravične denarne odškodnine (po 200. in 203. členu ZOR) za to obliko nepremoženjske škode z upoštevanjem izhodišča polne odškodninske odgovornosti prve tožene stranke za vse (in obenem le za tisto) zmanjšanje tožnikove življenjske aktivnosti, ki je posledica škodnega dogodka in zaradi katerega trpi tožnik duševne bolečine ter jih bo trpel tudi v prihodnje.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - vrnitev daril - oškodovanje upnikov - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje sledi, da je bil osebni avtomobil Fiat "Tipo", kupljen iz tožnikovih prihrankov, ki jih je imel že ob sklenitvi zakonske zveze. Zato je pravilna presoja sodišč druge in prve stopnje, da sporni osebni avto ni del skupnega premoženja tožnika in toženke (prim. 2. odst. 51. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). Zatrjevano pomanjkanje oblike pri darilni pogodbi za osebni avto pa tudi ne more preprečiti vrnitvenega zahtevka po 2. odst. 84. čl. ZZZDR. Tudi upiranje razveljavitvi prodajne pogodbe, sklenjene med toženima strankama, z zatrjevanjem, da je bila toženka lastnica spornega avtomobila, ne more biti utemeljeno (prim. 280. čl. in nasl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
ZZVZZ člen 23, 26, 100, 106. Splošni pogoji člen 11. Pravilnik člen 19, 20.
povračilo stroškov
Zavarovanec je oproščen na podlagi sklenjenega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja doplačil do polne cene zdravstvenih storitev, če jih uveljavlja po obsegu, standardih in postopkih v skladu s splošnimi akti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki urejajo področje obveznega zdravstvenega zavarovanja (26., 100. in 106. člen ZZVZZ in 11. člen splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje - 8.12.1992), kar pomeni v okviru pravic glede nabave zobnoprotetičnih pripomočkov v breme navedenega zavoda, ki jih v 19. in 20. členu določa začasni pravilnik o pravicah do ortopedskih, ortotičnih, očesnih, slušnih, zobnoprotetičnih in drugih pripomočkov (tehničnih pripomočkov), ki je začel veljati 27.3.1993, ko se je prenehal uporabljati samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva (22. in 23. točka priloge).
Urbanistični inšpektor je odločil zakonito, ko je stranki, ki je gradila objekt brez lokacijskega dovoljenja na zemljišču, ki leži znotraj I. območja kmetijskih zemljišč naložil, da mora objekt odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje.
Sklepa o plačilu denarne kazni, ki je bila stranki zagrožena s sklepom, ki je že postal pravnomočen, ni mogoče izpodbijati zaradi višine denarne kazni.