ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 169. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9, 208.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - pritožba kot nesuspenzivno pravno sredstvo v davčnem postopku - človekove pravice - varstvo lastnine
Ne določba 169. člena ZIZ, ne odločbe ESČP, izdane v podobnih primerih (na primer zadeva Vaskrsič proti Sloveniji) ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, ampak je potrebno upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V primerih, ko terjatev ni relativno nizka in ne gre za očitno nesorazmerje, v tej fazi postopka (ko še ni ugotovljena vrednost nepremičnine) sodišče nima zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi in predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve.
Pritožba ne more uspeti niti z navedbami o tem, da zakonska ureditev glede nesuspenzivnosti pritožbe v davčnem postopku, ki ima za posledico, da se izvršilni postopek vodi že na podlagi nepravnomočne odločbe o odmeri davka, ki je izvršilni naslov, predstavlja poseg v njene ustavne pravice in pravico iz 1. člena prvega Protokola k EKČP. V konkretnem primeru, ko gre za postopek sodne izvršbe na nepremičnine, je potrebno upoštevati tudi določbe ZIZ in pravna sredstva, ki jih slednji zagotavlja, zlasti možnost predlagati odlog v primeru, ko dolžnik meni, da mu grozi nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, kot tudi ostala procesna jamstva.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni del stavbe - parkirišče - ničnost pravnega posla - stanovanjska soseska - razpolaganje s skupnim delom stavbe - dobra vera kupca - izjema od pravila
Pravni posli, katerih predmet je razpolaganje s skupnimi deli stavb, so absolutno nični, česar morebitna dobra vera kupca ne more sanirati.
Dobra vera kupca ni bila podana, saj parcele v naravi predstavljajo parkirišča, ki so jih in jih še vedno uporabljajo stanovalci stanovanjske soseske, kar je pri pridobitelju nedvomno moralo vzbuditi dvom v pravilnost zemljiškoknjižnega stanja prodajalca takšnih parcel. Zato o izjemi iz četrtega odstavka 44. člena ZVETL-1 ni mogoče govoriti in velja, da je zemljišče, ki ga je sodišče ugotovilo kot pripadajoče, last lastnikov stavbe.
nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine - vrnitev zaplenjenega premoženja - stroški nepravdnega postopka - plačilo stroškov - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje
V skladu s 104. členom ZNP stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Gre za izjemo od splošne ureditve iz 35. člena ZNP. Sodišče, ki je ugotovilo, da sta zavezanki za plačilo odškodnine oziroma vrnitev nepremičnin v naravi prva in druga nasprotna udeleženka, je zato tema pravilno naložilo v plačilo stroške predlagateljev.
pogodba o sofinanciranju doktorskega študija - pravočasnost izpolnitve pogodbe - rok za izpolnitev pogodbe - razlaga jasnih pogodbenih določil - formularna pogodba - vračilo izplačanih sredstev
Rok za izpolnitev pogodbe za celoten sklop kazalcev, ki govorijo o uspešni realizaciji pogodbe, je v pogodbi o sofinanciranju doktorskega študija določen enotno. Ker med strankama ni sporno, da je toženec svojo pogodbeno obveznost izpolnil, upoštevajoč kazalec iz drugega odstavka 4. člena pogodbe glede znanstvenega članka, ki bo sprejet v objavo oziroma objavljen pred iztekom roka, določenega v 5. členu pogodbe, tožnica s tožbenim zahtevkom na vračilo sredstev ne more uspeti.
Ker je možna fizična delitev v sorazmerju s solastniškimi deleži, podlage za izplačilo deleža v denarju ni. Civilna delitev pa se opravi le takrat, ko fizična delitev ni mogoča.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023233
ZGD-1 člen 7, 472.. KZ-1 člen 196, 196/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 14.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - direktor - zakoniti zastopnik družbe - kazenska sodba
Tožnik je v obravnavani zadevi s tožbo zahteval plačilo svojih terjatev iz delovnega razmerja, o katerih je bilo odločeno z zamudno sodbo in glede katerih je bila izvršba neuspešna, od toženca - direktorja in družbenika družbe, pri kateri je bil zaposlen, po končanem kazenskem postopku, v katerem je bil toženec obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev na škodo tožnika (zaradi neplačevanja plač in regresa za letni dopust). Toženec kot direktor oz. zakoniti zastopnik družbe in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je storil kaznivo dejanje na škodo tožnika, je odškodninsko odgovoren tožniku (kot delavcu družbe) po splošnih pravilih civilnega prava.
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče v skladu z določbo 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
ZZZDR člen 5a, 88, 90, 90/1. OZ člen 5, 32, 86. ZMatR člen 20. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8.
izjava o očetovstvu - priznanje očetovstva - priznanje očetovstva pred Centrom za socialno delo (CSD) - ničnost izjave o priznanju očetovstva - varovanje koristi otroka - nepreklicna izjava
Izjava očeta o priznanju očetovstva in izjava matere o soglasju k temu priznanju nista preklicljivi (20. člen ZMatR). Že dane izjave o priznanju očetovstva so nepreklicljive zato, ker vplivajo na otrokov osebni status in jih zato ni mogoče poljubno spreminjati s spremembami izjav. Z ugoditvijo tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva, na podlagi hipotetične koristi mladoletne deklice, je tožnik dosegel natančno to. To pa je v nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic. Tožniku je treba odreči sodno varstvo, ker je njegovo ravnanje v času, ko si je našel drugo partnerico in začel uveljavljati ničnost izjave o očetovstvu po splošnih in obče sprejetih pravilih nepošteno, ugoditev tožbenemu zahtevku pa nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - vročanje sodne pošiljke - nepravilno vročanje
Vročanje "navadne" priporočene pošiljke poteka drugače kot vročanje sodne pošiljke, za katero so predpisani strožji pogoji (predpisana vsebina obvestila z opozorilom pri osebnem vročanju). Pri "navadni" priporočeni pošiljki takšnega ustreznega obvestila ni in tudi pošiljka se ne pusti v predalčniku (kot pri sodni pošiljki bodisi pri osebnem bodisi pri neosebnem vročanju z ustreznim opozorilom), temveč se vrne pošti in nato pošiljatelju.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - namen ZVEtL - retroaktivna uporaba predpisa - dokazni standard verjetnosti - sprememba katastrskega vpisa - posamezni del stavbe - domneve - dokazna pravila - podstrešje - adaptacija (gradnja) podstrešja - podstrešne sobe kot posamezni deli stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - udeleženec v nepravdnem postopku - upravnik stanovanjske stavbe - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka
Udeleženci so lastninsko pravico uveljavljali na podlagi prvega in drugega odstavka 21. člena ZVEtL-1, ki kot poseben primer pravnega naslova pridobitelja šteje tudi primer, ko so izpolnjeni pogoji iz 116. člen SZ za vpis v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del.
V skladu z dokaznimi pravili in domnevami, vsebovanimi v določbah 19. do 21. člena ZVEtL-1, so bolj verjetne trditve udeležencev o lastninski pravici na celotnih posameznih delih z ID št. ...-37-1 in ...-37-2, kot trditve predlagatelja o manjši kvadraturi teh delov.
spor med dediči - dediči kot nujni sosporniki - nasprotna tožba - skupno premoženje - dogovor o delitvi dediščine - zapustnikovo uničenje oporoke - neizkazan pravni interes - ugotovitveni zahtevek - prepozen dokazni predlog - darilo zapustnika - ugotovitev vrednosti darila - vračunanje daril v dedni delež - spor glede obsega zapuščine - ugotovitev vrednosti zapuščine - nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek - zavrženje nasprotne tožbe - materialno procesno vodstvo
Zavrženje nasprotne tožbe je pravilno v delu, ki se nanaša na ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, vrednosti zapuščine ter vrednosti in prejema nujnih deležev, saj bo to predmet odločanja v zapuščinskem postopku. Napačno pa je zavrženje nasprotne tožbe glede zahtevka na ugotovitev prejema posameznega darila in njegove vrednosti, saj je ta zahtevek možno obravnavati kot samostojen.
Sodišče prve stopnje je pri razlagi spornega določila pogodbe (82. člen OZ) njen 33. člen pravilno razlagalo tako, da je za izračun višine pogodbene kazni kot osnovo treba vzeti celotni s strani tožeče stranke izplačani znesek sredstev.
ZVPot člen 1a, 21b. OZ člen 111, 239, 462, 464. ZS člen 113a. Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta člen 2. Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij člen 1.
podjemna pogodba - dobava materiala - vgradnja toplotne črpalke - garancija - garancija za brezhibno delovanje - brezhibno delovanje stvari - vprašanje za predhodno odločanje SEU - odgovornost za stvarne napake - odprava stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - notifikacijska dolžnost - obvestilo o stvarni napaki - odstop od pogodbe - amortizacija
Pritožbeno sodišče poudarja, da ne določila ZVPot in ne OZ ne predvidevajo pisne obvestitve o stvarni napaki, ampak obvestitev na primeren način (464. člen OZ).
Obveznost nacionalnega sodišča predložiti vprašanje SEU je podana takrat, kadar se sodišču postavi vprašanje glede razlage prava Unije, kar se pa v obravnavanem primeru pritožbenemu sodišču ni postavilo. Iz 2. člena direktive 2011/83/EU izhaja, da blago pomeni vse premične in otipljive predmete, razen predmetov, prodanih v okviru izvršbe in drugih sodnih ukrepov. Identično določa direktiva 1999/44/ES in sicer, da potrošniško blago pomeni premične materialne predmete, razen blaga, prodanega v okviru izvršbe in drugih sodnih ukrepov, vode, plina in elektrike. Direktivi torej naprave, kot je toplotna črpalka, ne izključujeta. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ni videti prepričljivega razloga, da dejstvo, da toplotna črpalka ni aparat, ki ga potrošnik sam vklopi v električno napeljavo, temveč kompleksen sistem, ki terja strokovno vgradnjo, ni argument zoper umestitev toplotne črpalke v domet zgoraj navedenega pravilnika in ni videti prepričljivega razloga, iz katerega bi bila obvezna garancija izključena za naprave z večjo stopnjo tehnične kompleksnosti. Kot navedeno sta direktivi EU, na kateri se sklicuje toženec, implementirani v slovensko zakonodajo in ju je sodišče prve stopnje posredno pravilno uporabilo v okviru ZVPot in navedenega pravilnika. Tudi če bi ju bilo treba uporabiti neposredno, je po oceni pritožbenega sodišča toplotna črpalka v obeh direktivah zajeta. Ob navedenem pritožbeno sodišče ni našlo razlogov za prekinitev postopka in predložitev vprašanj, kot jih predlaga toženec, SEU.
Po prvem odstavku 156. člena ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da v vmesnem času od izpolnitve zahtevka do umika tožbe ni bilo opravljeno nobeno pravdno dejanje, saj je v tem času potekal celo pritožbeni postopek. O pritožbenih stroških tožene stranke, ki se nanašajo na sporno izpolnitev zahtevka, je potrebno odločiti po pravilu kritja separatnih stroškov, sicer pa upoštevati delež uspeha v pravdi.
tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - prilastitveni namen - naklep - zavest o protipravnosti
Bistveno za presojo, ali je obdolženka storila predmetno kaznivo dejanje je ugotovitev, ali se je obdolženka zavedala protipravnosti svojega ravnanja in je imela namen trajne prilastitve tuje premične stvari.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da se v spornem obdobju tožnikovo zdravstveno stanje ni toliko izboljšalo, da bi bil zmožen za delo skladno z odločbo ZPIZ, temveč je bil tudi v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.
A. A. je pri tožeči stranki pogosto naročal blago za toženo stranko, tožena stranka pa je na podlagi njegovih naročil prejeto blago tožeči stranki redno plačevala. S takšnim postopanjem je tožena stranka jasno pokazala, da je A. A. bil pooblaščen za oddajo naročil tožeči stranki v imenu in za račun tožene stranke (sicer teh računov logično ne bi plačala).
Z vpogledom v sodni register bi tožeča stranka izvedela le, da A. A. v spornem obdobju ni bil zakoniti zastopnik ali prokurist tožene stranke, kar pa (zlasti ob zgoraj pojasnjeni dolgoletni praksi) še ne negira dejstva, da slednji ni bil upravičen oddati naročila v imenu in za račun tožene stranke. Če bi tožena stranka tožečo stranko obvestila, da A. A. ni več pooblaščen naročati blaga za toženo stranko, pa se tožeča stranka na nevedenost ne bi mogla sklicevati.
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 37. OZ člen 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na okrušenih in mokrih stopnicah - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca
Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da velikost predmetnega odkruška znaša le 2 x 5 cm, pri čemer slednji v globino meri le 3 mm, sodišče druge stopnje zaključuje, da stopnica na delu, kjer je tožnik padel še ustreza standardu normalne pohodne površine, saj poškodovani del ni bistveno odstopal od preostale pohodne površine.
žaljiva obdolžitev - znaki kaznivega dejanja - negativna vrednostna sodba - čast in dobro ime
Če je trditev posredovana le oškodovancu, do izvršitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve ne more priti. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je tako podano le, če za storilčevo trditev izve še kdo tretji oziroma če je trditev posredovana tretji osebi ali javnosti ter ti zanjo zvedo oziroma da je dana v prisotnosti tretje osebe, ki izjavo razume. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve za razliko od kaznivega dejanja razžalitve namreč varuje predvsem dobro ime kot objektivno komponento časti, ki se kaže kot ugled posameznika v družbi. Obdolženkine inkriminirane besede pa tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ne vsebujejo žaljivih vrednostnih sodb zasebnih tožilcev, ki bi morebiti narekovale uporabo pravne opredelitve za kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1.
Pritožba pravilno opozarja, da so nekatere izmed prič, katerih izpovedb sodišče prve stopnje ni ocenilo, obremenile obdolžence, pri čemer pa v napadeni sodbi niti ni navedlo vseh dokazov, ki jih je na glavni obravnavi izvedlo.