motenje posesti - pravica do posesti - lastništvo nepremičnine
Odločilni dejstvi, ki ju je moralo ugotoviti in upoštevati sodišče, sta, ali je tožnik pred opisanim posestmotitvenim ravnanjem tožencev imel sporni del ceste v posesti na način, da je cesto uporabljal za vožnje in ali sta toženca s svojim ravnanjem motila, oziroma preprečila tožniku vožnje. Ali je imel tožnik pravico do posesti na sporni poti, ni pomembno, prav tako ni pomembno lastništvo nepremičnine, po kateri teče sporna cesta.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja
Ker je med pravdnima strankama sklenjen sporazum z dne 1. 4. 2016, se šteje, da sta pravdni stranki z njim uredili vse glede v času skupnega življenja pridobljenega premoženja, torej ugotovili njegov obseg in se dogovorili o načinu njegove delitve, in sicer tako, da tožnik ostane izključni lastnik nepremičnine parc. št. ... k.o. ..., da znaša vrednost toženkinega deleža na tej nepremičnini 60.000,00 EUR in ji bo ta znesek tožnik v roku 6 mesecev prispeval pri pokritju stroškov nakupa stanovanja, ali pa ji ta znesek v istem roku izročil, v primeru zamude pa plačal tudi zakonske zamudne obresti.
Sodišče prve stopnje je pri razlagi spornega določila pogodbe (82. člen OZ) njen 33. člen pravilno razlagalo tako, da je za izračun višine pogodbene kazni kot osnovo treba vzeti celotni s strani tožeče stranke izplačani znesek sredstev.
odmera pravdnih stroškov - nagrada odvetniku - zastopanje na naroku - poravnalni narok - nagrada za posvet s stranko
V skladu z 2. točko tarifne številke 20 OT pripada pooblaščencu za poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, nagrada v višini 50 % iz tarifne številke 18.
sklep o začetku stečajnega postopka - imenovanje upravitelja
Sodišče pri imenovanju upravitelja ne more upoštevati okoliščin, ki jih navaja pritožnik (da je upravitelj iz kraja, kjer je sedež družbe stečajnega dolžnika), saj je edino merilo za imenovanje upravitelja vrstni red zaporedne številke pridobitve dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, kot je določen v seznamu izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00022684
OZ člen 131, 131/1, 140. ZPP člen 8, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/3.
poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - smučarski skoki - odgovornost športnega kluba - krivdna odgovornost - odgovornost trenerja - soprispevek oškodovanca - nedopustno ravnanje - trditveno in dokazno breme - neupoštevanje napotkov sodišča - prevzem tveganja negativne posledice - privolitev oškodovanca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna dokazna ocena - ponovno zaslišanje izvedenca - nejasnosti v izvedenskem mnenju - vrnitev zadeve v novo sojenje
Odgovornost društva za poškodbo njenega člana na treningu smučarskih skokov je podana le v primeru, če je bil trening opravljen pod nadzorom oziroma po programu trenerja tega društva in če je hkrati izkazana vzročna zveza med opustitvijo dolžnega ravnanja trenerja pri izvedbi treninga in škodno posledico, ob upoštevanju morebitnega soprispevka člana, če tudi sam ni ravnal na način, s katerim bi lahko preprečil nastanek škode.
ugovor krajevne pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - sporazum o pristojnosti slovenskega sodišča
Sporazum strank o krajevni pristojnosti, dogovorjen v Pogodbi, velja za vse spore, nastale iz tega pravnega razmerja, ne glede na veljavnost same Pogodbe.
Ker je možna fizična delitev v sorazmerju s solastniškimi deleži, podlage za izplačilo deleža v denarju ni. Civilna delitev pa se opravi le takrat, ko fizična delitev ni mogoča.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
ZZZDR člen 5a, 88, 90, 90/1. OZ člen 5, 32, 86. ZMatR člen 20. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8.
izjava o očetovstvu - priznanje očetovstva - priznanje očetovstva pred Centrom za socialno delo (CSD) - ničnost izjave o priznanju očetovstva - varovanje koristi otroka - nepreklicna izjava
Izjava očeta o priznanju očetovstva in izjava matere o soglasju k temu priznanju nista preklicljivi (20. člen ZMatR). Že dane izjave o priznanju očetovstva so nepreklicljive zato, ker vplivajo na otrokov osebni status in jih zato ni mogoče poljubno spreminjati s spremembami izjav. Z ugoditvijo tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva, na podlagi hipotetične koristi mladoletne deklice, je tožnik dosegel natančno to. To pa je v nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic. Tožniku je treba odreči sodno varstvo, ker je njegovo ravnanje v času, ko si je našel drugo partnerico in začel uveljavljati ničnost izjave o očetovstvu po splošnih in obče sprejetih pravilih nepošteno, ugoditev tožbenemu zahtevku pa nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
dodatek za delovno dobo - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti
Tožnik ni izkazal, da bi svojega delodajalca predhodno seznanil z doseženo delovno dobo v Srbiji, niti da bi kdajkoli prej od toženke zahteval plačilo dodatka za delovno dobo. Zato je bil tožbeni zahtevek za zakonske zamudne obresti od neto zneskov pred 4. 10. 2016 zavrnjen. Zamudne obresti začnejo teči takrat, ko pride dolžnik v zamudo s plačilom ali če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti. Ker toženka s strani tožnika ni bila seznanjena o dolžini delovne dobe, mu ob vsakokratnem izplačilu plače tudi ni mogla plačati pripadajočega dodatka za delovno dobo. Toda OZ v drugem odstavku 299. člena določa, da če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Zato je tožnik do zamudnih obresti upravičen od vložitve tožbe, torej od 4. 10. 2016 dalje.
ZVPot člen 1a, 21b. OZ člen 111, 239, 462, 464. ZS člen 113a. Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta člen 2. Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij člen 1.
podjemna pogodba - dobava materiala - vgradnja toplotne črpalke - garancija - garancija za brezhibno delovanje - brezhibno delovanje stvari - vprašanje za predhodno odločanje SEU - odgovornost za stvarne napake - odprava stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - notifikacijska dolžnost - obvestilo o stvarni napaki - odstop od pogodbe - amortizacija
Pritožbeno sodišče poudarja, da ne določila ZVPot in ne OZ ne predvidevajo pisne obvestitve o stvarni napaki, ampak obvestitev na primeren način (464. člen OZ).
Obveznost nacionalnega sodišča predložiti vprašanje SEU je podana takrat, kadar se sodišču postavi vprašanje glede razlage prava Unije, kar se pa v obravnavanem primeru pritožbenemu sodišču ni postavilo. Iz 2. člena direktive 2011/83/EU izhaja, da blago pomeni vse premične in otipljive predmete, razen predmetov, prodanih v okviru izvršbe in drugih sodnih ukrepov. Identično določa direktiva 1999/44/ES in sicer, da potrošniško blago pomeni premične materialne predmete, razen blaga, prodanega v okviru izvršbe in drugih sodnih ukrepov, vode, plina in elektrike. Direktivi torej naprave, kot je toplotna črpalka, ne izključujeta. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ni videti prepričljivega razloga, da dejstvo, da toplotna črpalka ni aparat, ki ga potrošnik sam vklopi v električno napeljavo, temveč kompleksen sistem, ki terja strokovno vgradnjo, ni argument zoper umestitev toplotne črpalke v domet zgoraj navedenega pravilnika in ni videti prepričljivega razloga, iz katerega bi bila obvezna garancija izključena za naprave z večjo stopnjo tehnične kompleksnosti. Kot navedeno sta direktivi EU, na kateri se sklicuje toženec, implementirani v slovensko zakonodajo in ju je sodišče prve stopnje posredno pravilno uporabilo v okviru ZVPot in navedenega pravilnika. Tudi če bi ju bilo treba uporabiti neposredno, je po oceni pritožbenega sodišča toplotna črpalka v obeh direktivah zajeta. Ob navedenem pritožbeno sodišče ni našlo razlogov za prekinitev postopka in predložitev vprašanj, kot jih predlaga toženec, SEU.
Določbi prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po prvem odstavku 154. člena ZPP.
Odobritev pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje zastopanega, s katerim se vzpostavi manjkajoča predpostavka pogodbe tako, kot da bi pooblaščenec imel pooblastilo zastopanega že ob njeni sklenitvi. Sama odobritev pogodbe je lahko tudi konkludentna, na primer na način, da zastopani obveznost iz pogodbe (delno) izvrši.
Dokler ima upnik na voljo izpolnitveni zahtevek, ne more namesto njega uveljavljati odškodninskega, saj odškodninski zahtevek pride v poštev šele po prenehanju izpolnitvenega. Do prenehanja izpolnitvenega zahtevka, ne da bi bil izpolnjen, pa lahko pride po volji upnika le z razdrtjem ali odpovedjo pogodbe.
vrnitev v prejšnje stanje - narok za glavno obravnavo - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo
Ker torej navedeno potrdilo ne potrjuje tožnikovih trditev o razlogu za zamujen narok za prvo glavno obravnavo 9. 6. 2017, jih ne potrjuje niti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 25. 8. 2017 (list. št. 101), ki sicer potrjuje upravičenost potrdila z dne 13. 6. 2017.
Glede na obrazloženo je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP zaključilo, da je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen in je s tem napačno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, izpodbijani sklep pa je posledično nepravilen.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZIZ člen 21, 21/1, 56, 76, 76/1.
ugovor po izteku roka - razveljavitev izvršilnega naslova - potrebni stroški postopka - obrazložena vloga - nedenarna obveznost - dajatveni del - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - ugotovitvena sodba - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Le pri odločitvi o rednem ugovoru ima sodišče prve stopnje zakonsko pooblastilo, da razveljavi sklep o izvršbi, v fazi odločanja o ugovoru po izteku roka, ko je sklep o izvršbi že pravnomočen, pa lahko le še ustavi izvršilni postopek in razveljavi opravljena izvršilna dejanja.
V sistemu varstva delavca pred nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi je pravilno razlikovati dve temelji obliki sodnega varstva: reintegracijski zahtevek (vrnitev na delo), katerega cilj je nadaljevanje delovnega razmerja, kakor da nezakonitega prenehanja ne bi bilo, in sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, ker delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, pri čemer je delavec upravičen do denarnega povračila (118. člen Zakona o delovnih razmerjih - v nadaljevanju ZDR-1).1 Če ni možno nadaljevati delovnega razmerja, sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi (oblikovalni del) in prisodi denarno povračilo zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (dajatveni del). Če je delovno razmerje mogoče nadaljevati, pa je ugotovljeno nezakonito prenehanje in hkrati ugodeno še reintegracijskemu zahtevku (dajatveni del), kot je bil primer tudi v obravnavanem izvršilnem naslovu.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 169. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9, 208.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - pritožba kot nesuspenzivno pravno sredstvo v davčnem postopku - človekove pravice - varstvo lastnine
Ne določba 169. člena ZIZ, ne odločbe ESČP, izdane v podobnih primerih (na primer zadeva Vaskrsič proti Sloveniji) ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, ampak je potrebno upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V primerih, ko terjatev ni relativno nizka in ne gre za očitno nesorazmerje, v tej fazi postopka (ko še ni ugotovljena vrednost nepremičnine) sodišče nima zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi in predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve.
Pritožba ne more uspeti niti z navedbami o tem, da zakonska ureditev glede nesuspenzivnosti pritožbe v davčnem postopku, ki ima za posledico, da se izvršilni postopek vodi že na podlagi nepravnomočne odločbe o odmeri davka, ki je izvršilni naslov, predstavlja poseg v njene ustavne pravice in pravico iz 1. člena prvega Protokola k EKČP. V konkretnem primeru, ko gre za postopek sodne izvršbe na nepremičnine, je potrebno upoštevati tudi določbe ZIZ in pravna sredstva, ki jih slednji zagotavlja, zlasti možnost predlagati odlog v primeru, ko dolžnik meni, da mu grozi nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, kot tudi ostala procesna jamstva.
kršitev predkupne pravice solastnika - prodaja kmetijskega zemljišča - obvestitev predkupnega upravičenca o nameravani prodaji
Solastnik ima tako tudi po ZKZ absolutno prednost pred ostalimi ponudniki, seveda pa se mora držati postopkovnih zahtev zakona, torej mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno na upravni enoti na podlagi prvega odstavka 21. člena ZKZ. Zato ni mogoče pritrditi pravnemu naziranju tožeče stranke v njeni pritožbi, da je treba solastnika o prodaji obvestiti še individualno, saj zaradi specialnosti ZKZ zadošča objava ponudbe pri upravni enoti.
kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - sostorilstvo - oprostilna sodba - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
Okoliščine, da je obdolženi poznal dogovor med obdolženo M. F. in J. G., bil pa je tudi prisoten pri unovčitvi čekov, ne potrjujejo, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje v sostorilstvu z M. F.