Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo devet mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
Po prvem odstavku 156. člena ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da v vmesnem času od izpolnitve zahtevka do umika tožbe ni bilo opravljeno nobeno pravdno dejanje, saj je v tem času potekal celo pritožbeni postopek. O pritožbenih stroških tožene stranke, ki se nanašajo na sporno izpolnitev zahtevka, je potrebno odločiti po pravilu kritja separatnih stroškov, sicer pa upoštevati delež uspeha v pravdi.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1.
neskrbnost - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - brazgotine - stroški pravdnega postopka - delni uspeh v pravdi - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - plačilo v dobro proračuna rs - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - krivdna odgovornost delodajalca - poškodba na gradbišču - soprispevek oškodovanca
V konkretnem primeru ni podana objektivna odgovornost toženkinega zavarovanca. Mokre deske ne predstavljajo nevarne stvari. Poleg tega se tožnik ni poškodoval pri opravljanju del, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot nevarna, ampak pri sestopu z delovišča po stopnicah, kar ni nevarno opravilo. Pritožbeno opozorilo, da je bil delodajalec dolžan poskrbeti za ustrezno deponiranje demontiranega materiala, utemeljuje sklep, da je delodajalec opustil dolžno ravnanje, ne pa tudi, da gre za vir povečane škodne nevarnosti, ki ga je mogoče z ustreznimi ukrepi zmanjšati na sprejemljivo raven.
V nasprotju z načelom poštenega sojenja bi bilo, da bi toženca bremenili stroški, ki mu jih je tožeča stranka povzročila z vložitvijo neutemeljenega zahtevka.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZIZ člen 21, 21/1, 56, 76, 76/1.
ugovor po izteku roka - razveljavitev izvršilnega naslova - potrebni stroški postopka - obrazložena vloga - nedenarna obveznost - dajatveni del - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - ugotovitvena sodba - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Le pri odločitvi o rednem ugovoru ima sodišče prve stopnje zakonsko pooblastilo, da razveljavi sklep o izvršbi, v fazi odločanja o ugovoru po izteku roka, ko je sklep o izvršbi že pravnomočen, pa lahko le še ustavi izvršilni postopek in razveljavi opravljena izvršilna dejanja.
V sistemu varstva delavca pred nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi je pravilno razlikovati dve temelji obliki sodnega varstva: reintegracijski zahtevek (vrnitev na delo), katerega cilj je nadaljevanje delovnega razmerja, kakor da nezakonitega prenehanja ne bi bilo, in sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, ker delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, pri čemer je delavec upravičen do denarnega povračila (118. člen Zakona o delovnih razmerjih - v nadaljevanju ZDR-1).1 Če ni možno nadaljevati delovnega razmerja, sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi (oblikovalni del) in prisodi denarno povračilo zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (dajatveni del). Če je delovno razmerje mogoče nadaljevati, pa je ugotovljeno nezakonito prenehanje in hkrati ugodeno še reintegracijskemu zahtevku (dajatveni del), kot je bil primer tudi v obravnavanem izvršilnem naslovu.
Izpodbijana sodba ima razloge in že iz pritožbeno povzetih razlogov sodbe izhaja, da je presoja sodišča prve stopnje sledila razlogom, ki so pojasnjeni v sodbi, tako da ne vzdrži niti očitek pritožbe, da je izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z razlogi. Za slednjo procesno situacijo bi šlo tedaj, če bi odločitev sodišča (izrek sodbe) bil v nasprotju s tem, kar je sodišče razlogovalo v obrazložitvi.
Izvršitelj ni izpolnitveni pomočnik upnika, temveč je v predlogu za izvršbo ali v predlogu za zavarovanje samo njegov predlagatelj (8. odstavek 40. člena ZIZ), položaj izvršitelja v konkretni zadevi pa pridobi šele z izdajo sklepa o izvršbi (44.a. člena ZIZ) in tedaj postane izpolnitveni pomočnik sodišča, ker neposredno opravlja posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja (7. točka 16. člena ZIZ)
Neutemeljene so nadaljnje pritožbene trditve, ki temeljijo na lastni dokazni oceni pritožbe, da je tožena stranke že 29. 12. 2010 vedela, da so zarubljeni predmeti last tožeče stranke in da od tedaj dalje ravna protipravno, ker predmete zadržuje in ker ji je z uporabo pravnih sredstev v izvršbi in z vlaganjem tožb onemogočila, da bi zarubljene predmete uporabljala.
Dogovor o oderuških obresti, ki so vračunane v glavnico, ne pomeni ničnost celotnega posla, ampak delno ničnost. Pogodba ostane v veljavi za dovoljene pogodbene obresti in glavnico.
ZVPot člen 1a, 21b. OZ člen 111, 239, 462, 464. ZS člen 113a. Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta člen 2. Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij člen 1.
podjemna pogodba - dobava materiala - vgradnja toplotne črpalke - garancija - garancija za brezhibno delovanje - brezhibno delovanje stvari - vprašanje za predhodno odločanje SEU - odgovornost za stvarne napake - odprava stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - notifikacijska dolžnost - obvestilo o stvarni napaki - odstop od pogodbe - amortizacija
Pritožbeno sodišče poudarja, da ne določila ZVPot in ne OZ ne predvidevajo pisne obvestitve o stvarni napaki, ampak obvestitev na primeren način (464. člen OZ).
Obveznost nacionalnega sodišča predložiti vprašanje SEU je podana takrat, kadar se sodišču postavi vprašanje glede razlage prava Unije, kar se pa v obravnavanem primeru pritožbenemu sodišču ni postavilo. Iz 2. člena direktive 2011/83/EU izhaja, da blago pomeni vse premične in otipljive predmete, razen predmetov, prodanih v okviru izvršbe in drugih sodnih ukrepov. Identično določa direktiva 1999/44/ES in sicer, da potrošniško blago pomeni premične materialne predmete, razen blaga, prodanega v okviru izvršbe in drugih sodnih ukrepov, vode, plina in elektrike. Direktivi torej naprave, kot je toplotna črpalka, ne izključujeta. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ni videti prepričljivega razloga, da dejstvo, da toplotna črpalka ni aparat, ki ga potrošnik sam vklopi v električno napeljavo, temveč kompleksen sistem, ki terja strokovno vgradnjo, ni argument zoper umestitev toplotne črpalke v domet zgoraj navedenega pravilnika in ni videti prepričljivega razloga, iz katerega bi bila obvezna garancija izključena za naprave z večjo stopnjo tehnične kompleksnosti. Kot navedeno sta direktivi EU, na kateri se sklicuje toženec, implementirani v slovensko zakonodajo in ju je sodišče prve stopnje posredno pravilno uporabilo v okviru ZVPot in navedenega pravilnika. Tudi če bi ju bilo treba uporabiti neposredno, je po oceni pritožbenega sodišča toplotna črpalka v obeh direktivah zajeta. Ob navedenem pritožbeno sodišče ni našlo razlogov za prekinitev postopka in predložitev vprašanj, kot jih predlaga toženec, SEU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00023185
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 155, 158, 158/1.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Tožena stranka glede tožniku priznanega stroška sodne takse neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo tar. št. 2.3.1. ZST-1, po kateri se taksa za postopek zniža (s količnika 2, ki velja za postopek na splošno) na 0,70, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Do umika tožbe je namreč prišlo po razpisu naroka za glavno obravnavo, poleg tega je sodišče prve stopnje sodno takso pravilno odmerjalo le v zvezi z vrednostjo prvotnega zahtevka, s katerim je tožnik v pretežnem delu uspel. Zato je tudi strošek sodne takse utemeljeno zajelo med stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - izpraznitev in izročitev stanovanja - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev spornega razmerja - izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen med postopkom, v katerem je bila že vzpostavljena kontradiktornost in je toženka že imela možnost nasprotovati zahtevku oziroma se o njem izjaviti, pa niti sama ne trdi, da bi imela podlago za uporabo spornega poslovnega prostora, ki ga noče izročiti (le) zato, ker se ne strinja s kvaliteto in lokacijo nadomestnih prostorov, ki jih tožnica sploh ni dolžna zagotoviti. Zaradi navedenega in ker se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da je izdaja regulacijske začasne odredbe na podlagi predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ a priori izključena, položaja oziroma interesov pravdnih strank (v okoliščinah konkretnega primera) ni dovolj celovito pretehtalo.
vpogled v sodni spis - pravica do vpogleda v spis na sodišču - pravica do informacije in vpogleda - druga oseba, ki ni stranka postopka - opravičena korist - sodna poravnava - načelo javnosti sojenja - načelo sorazmernosti
Po 150. členu ZPP imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene, drugim osebam pa se to dovoli le, če imajo za pregled in prepis spisa opravičeno korist. Sodišče prve stopnje se je pred izdajo izpodbijanega sklepa zanesljivo prepričalo, da je ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen, ker prosilka potrebuje podatke iz spisa zaradi uveljavljanja svoje preživninske terjatve do tožnice. Ob tehtanju koristi prosilke in udeležencev pravde je ustrezno upoštevalo načelo sorazmernosti in dostop do zaprošenih podatkov pravilno omejilo na razumno mero.
OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STVARNO PRAVO
VSL00022545
SPZ člen 60, 60/1, 62. ZSReg člen 8, 8/5. OZ člen 198, 619, 647.
uporabnina - neupravičena obogatitev - uporaba vozila - neupravičena uporaba tuje stvari - nadomestilo za izgubljeno korist - pridobitev lastninske pravice na premičnini - zakonita zastavna pravica - podjemna pogodba
Toženka je smela vozilo uporabljati kot prokuristka tožeče stranke, kar seveda pomeni tudi do takrat, ko je bila prokuristka tožeče stranke, torej do 30. 3. 2015. Stališče sodišča prve stopnje, da se od dne, ko je bil objavljen vpis podatka v sodni register, ne more nihče sklicevati na to, da, ga ni poznal, je pravilno.
Razmerja med pravdnima strankama (po prenehanju prokure) sodišče prve stopnje utemeljeno ni opredelilo kot podjemne pogodbe. Ker je tako, podlage za zastavno pravico (v smislu 647. člena Obligacijskega zakonika) toženka ni izkazala.
spor med dediči - dediči kot nujni sosporniki - nasprotna tožba - skupno premoženje - dogovor o delitvi dediščine - zapustnikovo uničenje oporoke - neizkazan pravni interes - ugotovitveni zahtevek - prepozen dokazni predlog - darilo zapustnika - ugotovitev vrednosti darila - vračunanje daril v dedni delež - spor glede obsega zapuščine - ugotovitev vrednosti zapuščine - nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek - zavrženje nasprotne tožbe - materialno procesno vodstvo
Zavrženje nasprotne tožbe je pravilno v delu, ki se nanaša na ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, vrednosti zapuščine ter vrednosti in prejema nujnih deležev, saj bo to predmet odločanja v zapuščinskem postopku. Napačno pa je zavrženje nasprotne tožbe glede zahtevka na ugotovitev prejema posameznega darila in njegove vrednosti, saj je ta zahtevek možno obravnavati kot samostojen.
Sodišče prve stopnje je pri razlagi spornega določila pogodbe (82. člen OZ) njen 33. člen pravilno razlagalo tako, da je za izračun višine pogodbene kazni kot osnovo treba vzeti celotni s strani tožeče stranke izplačani znesek sredstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00023324
OZ člen 103, 352, 352/1. ZPP člen 108, 108/4.
realizacija - pogodba o upravljanju - odstop naročnika od pogodbe - zastaranje - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe
Po realizaciji tako pogodbe kot odstopa je stvar notranjega razmerja med toženci in upravnikom, ali je ta imel zadosti glasov etažnih lastnikov glede na solastne deleže za obe dejanji. Ne drži, da se šele od dopolnitve šteje, da je bila tožba popolna in sposobna za obravnavanje. Tožnik je bil v pogodbenem razmerju z etažnimi lastniki, ki jih je zastopal upravnik kot zakoniti zastopnik. Zato je za zamudo tožencev zadoščal poziv zakonitemu zastopniku brez posebnega dostavka, da se nanaša na etažne lastnike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021670
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 495. SPZ člen 115.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - upravnik - poslovna stavba - etažna lastnina - obratovalni stroški - fiksni stroški - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - način delitve obratovalnih stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov
Po 115. členu SPZ so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače. Zakonska obveznost plačila teh stroškov je, v odsotnosti drugačnega dogovora, torej neodvisna od tega, ali tožena stranka skupni del stavbe (v konkretnem primeru toplotno postajo) dejansko koristi ali ne.
nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine - vrnitev zaplenjenega premoženja - stroški nepravdnega postopka - plačilo stroškov - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje
V skladu s 104. členom ZNP stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Gre za izjemo od splošne ureditve iz 35. člena ZNP. Sodišče, ki je ugotovilo, da sta zavezanki za plačilo odškodnine oziroma vrnitev nepremičnin v naravi prva in druga nasprotna udeleženka, je zato tema pravilno naložilo v plačilo stroške predlagateljev.
preslepitveni namen - neplačilo računov - plačilna sposobnost - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Pritrditi je pritožbi, da ob tem, ko je že prvo sodišče zanesljivo ugotovilo neplačilo v izreku sodbe specificiranih računov z opredelitvijo časa zapadlosti (obdobje 2010 - 2013) in kateri, kot je pokazal dokazni postopek, tudi niso bili s strani obeh obtožencev nikoli zavrnjeni, zaključke o (ne)obstoju preslepitve pač ni mogoče (ozko) graditi zgolj na dinamiki preteklega poslovnega odnosa med gospodarskima subjektoma, temveč je potrebno preslepitev povezovati tudi s kritičnim pristopom do solventnosti zavezane družbe, torej vseh njenih prilivov in odhodkov v celotnem tem obdobju ter tudi s siceršnjim ravnanjem poslovnega subjekta, ki je zavezan k poravnavi svojih obveznosti. Zato se je strinjati s pritožbo, da je sklepanje o (ne)obstoju preslepitvenega namena le ob poudarjenem načinu toleriranja oškodovane družbe glede poplačila računov v preteklem obdobju (tudi v obdobju, ki ni pod obtožbo) preozko, taki zaključki sodišča pa tudi nasprotujejo ugotovitvam izvedenke o tem, da so znašali prilivi zavezane družbe v inkriminiranem obdobju 506.943,38 EUR, odlivi pa 521.470,06 EUR, od tega pa je bilo največ odlivov usmerjenih na račun M. M. s.p. in celo na njegov osebni TRR. Zato se je strinjati s pritožbo, da za odločitev v tej kazenski zadevi ni ključnega pomena, na kakšni pravni podlagi so ti zneski bili izplačani, temveč le, da so v kritičnem obdobju bili iz TRR zavezane družbe ciljano preusmerjeni na oba navedena računa, med drugim tudi na obtoženčev osebni račun, pri čemer pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče mimo dejstva, da je M. M. bil edini družbenik zavezane družbe in kot tak tudi v svojstvu istočasno delujočega s.p., ki je opravljal identično dejavnost kot zavezana družba, kar prav gotovo terja poglobljeno presojo teh razmerij v odnosu do obveznosti napram oškodovani družbi.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka
Pravica do odpusta obveznosti, ki je zakonska pravica, močno posega v ustavno pravico upnika do poplačila njegove terjatve, kar je del pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Pravica do odpusta obveznosti je med drugim odvisna tudi od izpolnjevanja obveznosti, ki jih stečajnemu dolžniku nalaga zakon. Kršitve teh obveznosti je zaradi poseganja v ustavno pravico upnika treba obravnavati še posebej strogo, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.
Vsa vprašanja, ki ste tičejo lastninske pravice na predmetih, ki so sicer del stečajne mase, pa je treba izvrševati v stečajnem postopku, kar velja tudi za postopek osebnega stečaja, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.
Zgolj navedba, da je obdolženi pri izvajanju posla oziroma pogodbe plačilo obljubljal, česar pa ni izpolnil, je premalo za opis zakonskega znaka preslepitve.