vodenje poslov družbe - odgovornost poslovodstva za opustitve
Pritožbeno sodišče sicer soglaša z navedbami tožene stranke, da upravi ni treba koordinirati, nadzorovati in odgovarjati za vsako ravnanje vsakega zaposlenega, kar še zlasti ne velja za rutinska opravila, ki jih od zaposlenih terja vsakodnevno izvajanje dejavnosti gospodarske družbe in da se postrožena odgovornost za delo sodelavcev, v konkretnem primeru strokovnih služb, po citirani sodbi VS RS nanaša le na posle, ki niso del rutine v rednem poslovanju, temveč imajo za družbo poseben pomen in posebne ekonomske učinke. Pritožbeno sodišče pa ne soglaša s pritožbenimi navedbami tožene stranke, ki pa jih tožena stranka v postopku na prvi stopnji tudi ni uveljavljala, da je šlo za tak rutinski posel oziroma za opravila rednega poslovanja družbe, za katerega koordinacija in nadzor s strani uprave ni bil potreben in posledično ta ni odgovorna, tudi v obravnavanem primeru. Nedvomno je šlo pri obravnavanem projektu za poseben posel izven običajnega oziroma rednega poslovanja družbe tožeče stranke, je odločitev za sklenitev sporne zakupne pogodbe terjala še toliko večjo pozornost, pridobitev ustreznih informacij, organizacijo in nadzor nad delom vseh pristojnih služb s strani tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00023185
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 155, 158, 158/1.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Tožena stranka glede tožniku priznanega stroška sodne takse neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo tar. št. 2.3.1. ZST-1, po kateri se taksa za postopek zniža (s količnika 2, ki velja za postopek na splošno) na 0,70, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Do umika tožbe je namreč prišlo po razpisu naroka za glavno obravnavo, poleg tega je sodišče prve stopnje sodno takso pravilno odmerjalo le v zvezi z vrednostjo prvotnega zahtevka, s katerim je tožnik v pretežnem delu uspel. Zato je tudi strošek sodne takse utemeljeno zajelo med stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku.
dodatek za delovno dobo - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti
Tožnik ni izkazal, da bi svojega delodajalca predhodno seznanil z doseženo delovno dobo v Srbiji, niti da bi kdajkoli prej od toženke zahteval plačilo dodatka za delovno dobo. Zato je bil tožbeni zahtevek za zakonske zamudne obresti od neto zneskov pred 4. 10. 2016 zavrnjen. Zamudne obresti začnejo teči takrat, ko pride dolžnik v zamudo s plačilom ali če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti. Ker toženka s strani tožnika ni bila seznanjena o dolžini delovne dobe, mu ob vsakokratnem izplačilu plače tudi ni mogla plačati pripadajočega dodatka za delovno dobo. Toda OZ v drugem odstavku 299. člena določa, da če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Zato je tožnik do zamudnih obresti upravičen od vložitve tožbe, torej od 4. 10. 2016 dalje.
odmera pravdnih stroškov - nagrada odvetniku - zastopanje na naroku - poravnalni narok - nagrada za posvet s stranko
V skladu z 2. točko tarifne številke 20 OT pripada pooblaščencu za poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, nagrada v višini 50 % iz tarifne številke 18.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/1, 45, 45/3, 51, 52.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - ustno in pisno izvedensko mnenje
Ob dejstvu, da bi izvedencu pripadala nagrada za ustno podajo mnenja, ki je ni priglasil, saj je bilo na naroku določeno, da bo na vprašanja, na katera ni mogel odgovoriti ustno, odgovoril pisno, je po prepričanju sodišča druge stopnje v danih okoliščinah upravičen do plačila nagrade za pisno izdelavo dopolnitve mnenja, pri čemer so nagrade za pisno dopolnitev mnenja in ustno podajanje mnenja določene v enakih zneskih glede na zahtevnost mnenja (51. in 52. člen Pravilnika).
prometna nesreča - trčenje dveh vozil - kršitev cestnoprometnih predpisov - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - vožnja na kmečkem vozu
Cestnoprometna kršitev tožnice ni bila minimalna. Njena odločitev za vožnjo s preprostim lesenim kmečkim vozom brez stranic po nepregledni, ovinkasti, asfaltirani cesti navkreber je bila neodgovorna in ni imela zgolj zanemarljivega prispevka k temu, da je bila povzročena škoda večja, kot bi bila sicer. To je nenazadnje razvidno tudi iz okoliščine, da je voznik traktorja, na katerega je bil pripet kmečki voz (mož tožnice), utrpel bistveno manjše poškodbe kot tožnica. Po oceni pritožbenega sodišča je soprispevek tožnice k nastali škodi v konkretnem primeru primerljiv s situacijami, ko je oškodovanec v prometni nesreči (bolj) poškodovan zato, ker v motornem vozilu ni bil pripet z varnostnim pasom. Glede na navedeno ocenjuje soprispevek tožnice k nastali škodi na 30 %.
vpogled v sodni spis - pravica do vpogleda v spis na sodišču - pravica do informacije in vpogleda - druga oseba, ki ni stranka postopka - opravičena korist - sodna poravnava - načelo javnosti sojenja - načelo sorazmernosti
Po 150. členu ZPP imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene, drugim osebam pa se to dovoli le, če imajo za pregled in prepis spisa opravičeno korist. Sodišče prve stopnje se je pred izdajo izpodbijanega sklepa zanesljivo prepričalo, da je ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen, ker prosilka potrebuje podatke iz spisa zaradi uveljavljanja svoje preživninske terjatve do tožnice. Ob tehtanju koristi prosilke in udeležencev pravde je ustrezno upoštevalo načelo sorazmernosti in dostop do zaprošenih podatkov pravilno omejilo na razumno mero.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - izpraznitev in izročitev stanovanja - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev spornega razmerja - izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen med postopkom, v katerem je bila že vzpostavljena kontradiktornost in je toženka že imela možnost nasprotovati zahtevku oziroma se o njem izjaviti, pa niti sama ne trdi, da bi imela podlago za uporabo spornega poslovnega prostora, ki ga noče izročiti (le) zato, ker se ne strinja s kvaliteto in lokacijo nadomestnih prostorov, ki jih tožnica sploh ni dolžna zagotoviti. Zaradi navedenega in ker se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da je izdaja regulacijske začasne odredbe na podlagi predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ a priori izključena, položaja oziroma interesov pravdnih strank (v okoliščinah konkretnega primera) ni dovolj celovito pretehtalo.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 169. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9, 208.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - pritožba kot nesuspenzivno pravno sredstvo v davčnem postopku - človekove pravice - varstvo lastnine
Ne določba 169. člena ZIZ, ne odločbe ESČP, izdane v podobnih primerih (na primer zadeva Vaskrsič proti Sloveniji) ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, ampak je potrebno upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V primerih, ko terjatev ni relativno nizka in ne gre za očitno nesorazmerje, v tej fazi postopka (ko še ni ugotovljena vrednost nepremičnine) sodišče nima zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi in predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve.
Pritožba ne more uspeti niti z navedbami o tem, da zakonska ureditev glede nesuspenzivnosti pritožbe v davčnem postopku, ki ima za posledico, da se izvršilni postopek vodi že na podlagi nepravnomočne odločbe o odmeri davka, ki je izvršilni naslov, predstavlja poseg v njene ustavne pravice in pravico iz 1. člena prvega Protokola k EKČP. V konkretnem primeru, ko gre za postopek sodne izvršbe na nepremičnine, je potrebno upoštevati tudi določbe ZIZ in pravna sredstva, ki jih slednji zagotavlja, zlasti možnost predlagati odlog v primeru, ko dolžnik meni, da mu grozi nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, kot tudi ostala procesna jamstva.
predhodno vprašanje - res iudicata - nasprotna tožba - pravni posel - pacta sunt servanda - meje pravnomočnosti
Pritožba, ki omenja meje pravnomočnosti, spregleda, da je toženka že v zadevi po nasprotni tožbi neuspešno uveljavljala (skoraj povsem) enake ugovorne razloge kot jih uveljavlja v tej pravdi oziroma v pritožbi. Ker je bilo o teh ugovorih že pravnomočno odločeno in ker velja v zvezi z vprašanjem ne bis in idem ekvivalenčna teorija (upošteva se tudi (dejanski) tožbeni temelj), se sodišču prve stopnje zaradi učinkov pravnomočnosti sploh ne bi bilo treba ponovno ukvarjati s presojo velike večine spornih vprašanj. Čeprav se je sodišče prve stopnje s takšno presojo sicer povsem po nepotrebnem ukvarjalo, pritožba zaradi učinka ne bis in idem z izpodbijanjem odvečnih razlogov sodišča prve stopnje ne more biti uspešna, saj ne more doseči presoje, ki bi nasprotovala pravnomočni odločitvi o predhodnem vprašanju. Ne samo neutemeljeno, temveč neupoštevno je zato vsakršno pritožbeno zavzemanje, da 4. točka izjave ne ustvarja pravnega razmerja med pravdnima strankama in da je v tem delu izjava kakorkoli neveljavna. Povedano drugače, toženka s pritožbo v zadevi po tožbi ne more doseči ponovne presoje pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju po nasprotni tožbi.
Predmetna odločitev temelji na predhodni odločitvi o predhodnem vprašanju (na zavezi toženke do tožnice iz veljavne izjave) in na pravilni uporabi Obligacijskega zakonika.
Odobritev pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje zastopanega, s katerim se vzpostavi manjkajoča predpostavka pogodbe tako, kot da bi pooblaščenec imel pooblastilo zastopanega že ob njeni sklenitvi. Sama odobritev pogodbe je lahko tudi konkludentna, na primer na način, da zastopani obveznost iz pogodbe (delno) izvrši.
Dokler ima upnik na voljo izpolnitveni zahtevek, ne more namesto njega uveljavljati odškodninskega, saj odškodninski zahtevek pride v poštev šele po prenehanju izpolnitvenega. Do prenehanja izpolnitvenega zahtevka, ne da bi bil izpolnjen, pa lahko pride po volji upnika le z razdrtjem ali odpovedjo pogodbe.
sklep o začetku stečajnega postopka - imenovanje upravitelja
Sodišče pri imenovanju upravitelja ne more upoštevati okoliščin, ki jih navaja pritožnik (da je upravitelj iz kraja, kjer je sedež družbe stečajnega dolžnika), saj je edino merilo za imenovanje upravitelja vrstni red zaporedne številke pridobitve dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, kot je določen v seznamu izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča.
spor med dediči - dediči kot nujni sosporniki - nasprotna tožba - skupno premoženje - dogovor o delitvi dediščine - zapustnikovo uničenje oporoke - neizkazan pravni interes - ugotovitveni zahtevek - prepozen dokazni predlog - darilo zapustnika - ugotovitev vrednosti darila - vračunanje daril v dedni delež - spor glede obsega zapuščine - ugotovitev vrednosti zapuščine - nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek - zavrženje nasprotne tožbe - materialno procesno vodstvo
Zavrženje nasprotne tožbe je pravilno v delu, ki se nanaša na ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, vrednosti zapuščine ter vrednosti in prejema nujnih deležev, saj bo to predmet odločanja v zapuščinskem postopku. Napačno pa je zavrženje nasprotne tožbe glede zahtevka na ugotovitev prejema posameznega darila in njegove vrednosti, saj je ta zahtevek možno obravnavati kot samostojen.
Sodišče prve stopnje je pri razlagi spornega določila pogodbe (82. člen OZ) njen 33. člen pravilno razlagalo tako, da je za izračun višine pogodbene kazni kot osnovo treba vzeti celotni s strani tožeče stranke izplačani znesek sredstev.
vrnitev v prejšnje stanje - narok za glavno obravnavo - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo
Ker torej navedeno potrdilo ne potrjuje tožnikovih trditev o razlogu za zamujen narok za prvo glavno obravnavo 9. 6. 2017, jih ne potrjuje niti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 25. 8. 2017 (list. št. 101), ki sicer potrjuje upravičenost potrdila z dne 13. 6. 2017.
Glede na obrazloženo je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP zaključilo, da je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen in je s tem napačno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, izpodbijani sklep pa je posledično nepravilen.
Ker tožena stranka dolžne sodne takse ni plačala, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se šteje pritožba za umaknjeno na podlagi prvega odstavka 105.a člena ZPP, materialnopravno pravilna.
kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - sostorilstvo - oprostilna sodba - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
Okoliščine, da je obdolženi poznal dogovor med obdolženo M. F. in J. G., bil pa je tudi prisoten pri unovčitvi čekov, ne potrjujejo, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje v sostorilstvu z M. F.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka
Pravica do odpusta obveznosti, ki je zakonska pravica, močno posega v ustavno pravico upnika do poplačila njegove terjatve, kar je del pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Pravica do odpusta obveznosti je med drugim odvisna tudi od izpolnjevanja obveznosti, ki jih stečajnemu dolžniku nalaga zakon. Kršitve teh obveznosti je zaradi poseganja v ustavno pravico upnika treba obravnavati še posebej strogo, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.
Vsa vprašanja, ki ste tičejo lastninske pravice na predmetih, ki so sicer del stečajne mase, pa je treba izvrševati v stečajnem postopku, kar velja tudi za postopek osebnega stečaja, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da se v spornem obdobju tožnikovo zdravstveno stanje ni toliko izboljšalo, da bi bil zmožen za delo skladno z odločbo ZPIZ, temveč je bil tudi v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.