začasni skrbnik zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - negativno dejstvo
ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
Pritožnica je bila napotena na pravdo, ker je po podatkih zemljiške knjige na spornih nepremičninah kot lastnik vpisan le zapustnik, poleg tega pritožnica za časa življenja z zapustnikom te lastninske pravice ni izpodbijala. Za lastnika nepremičnine se na podlagi prvega odstavka 11. člena. SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pravica pritožnice, ki temelji na zakonski domnevi o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, manj verjetna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za podajo odpovedi - pisno opozorilo pred odpovedjo - reintegracija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - pritožbena obravnava
Ker so razlogi oziroma obrazložitev pisnega opozorila izhodišče in okvir materialne presoje v sodnem postopku, tožena stranka pa tožniku v pisnem opozorilu ni očitala, da naj bi bil kot vodja obrata odgovoren, da ne bo prišlo do napačnega ravnanja njegovih podrejenih, se na to v sodnem postopku ne more uspešno sklicevati.
Tožena stranka ni dokazala očitkov iz pisnih opozoril, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - odškodninski zahtevek
Tožnik je s tožbo uveljavljal odškodnino zoper dve toženki, tožbeni zahtevek, da se naj ugodi tožbi v višini 15.000,00 EUR do celote (ki ga kljub pozivu ni popravil oziroma dopolnil), ne predstavlja tako določno opredeljenega tožbenega zahtevka zoper toženki, da bi bila tožnikova tožba sposobna za obravnavo.
nesreča na delovnem mestu - regresni zahtevek - premoženjska škoda - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov iz varstva pri delu - organizacija delovnega procesa - nadzor nad delavcem - usposabljanje delavca
Ob zgoraj izpostavljenih bistvenih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožničina škoda (predmetna nesreča oziroma posledični stroški zdravljenja poškodovanega delavca) v vzročni zvezi s toženkinim protipravnim ravnanjem. Toženka je namreč (tudi preko ravnanja ostalih treh delavcev) opustila ukrepe iz varstva pri delu (ni ustrezno organizirala delovnega procesa, ni izvajala ustreznega nadzora nad delom delavcev in delavcev ni ustrezno usposobila), zaradi česar je prišlo do obravnavane delovne nesreče. Pritožbeno sodišče ob tem soglaša s presojo, da ob zgoraj izpostavljenih okoliščinah ni mogoče najti nobenega (so)prispevka poškodovanega delavca k nastali škodi oziroma izključitve odškodninske odgovornosti toženke.
Dopolnjevanje revizije bodisi s trditvami bodisi z dokazi (čeprav "le" s prevodi že predloženih listin v tujem jeziku) po roku določenem za vložitev revizije, je prepozno in nedovoljeno dopolnjevanje.
Strošek sestave odškodninskega zahtevka je strošek pravdnega postopka, ki je nastal zaradi pravde. Nagrada za strošek izdelave predpravnega odškodninskega zahtevka ni vsebovana v nagradi za postopek.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo - primarni strah - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - posttravmatska stresna motnja - porušeno duševno ravnovesje
Intenzivnost primarnega strahu tožnice zaradi izrečene grožnje je bila v obravnavanem primeru večja zaradi predhodnega ravnanja toženca proti drugemu, saj tožnica ni bila prepričana, da toženec izrečene grožnje ne bo uresničil. To pa ne pomeni, da je tožnici nastala škoda v posledici toženčevega ravnanja proti drugemu.
solastnina - delitev solastnine - odlog delitve - pravica zahtevati delitev stvari - časovna neprimernost delitve - razmere na trgu - padec tržne cene - predvidljivost
Neugodne tržne razmere na nepremičninskem trgu bi sicer v določenih okoliščinah lahko bile relevantne pri oceni časovne neprimernosti delitve (npr. pričakovana rast cen nepremičnin, ki je časovno predvidljiva). Pri odlogu delitve solastnine se namreč lahko upošteva le tiste upravičene razloge, ki so prehodne narave in s predvidljivim prenehanjem, kar pa za ta primer gotovo ne velja. Predlog, katerega edini in očiten namen je čakati na padec cen nepremičnin zaradi nižje vrednosti solastninskih deležev ostalih solastnikov v primeru fizične delitve z dokupom, ne more biti cilj odloga delitve.
smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - sprememba zakona - odprava pomanjkljivosti tožbe - odpravljiva pomanjkljivost tožbe - pravdna stranka
Če sodišče ugotovi, da je stranka umrla pred vložitvijo tožbe, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke naj popravi v tožbi ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo z novelo ZPP-E spremenjenega prvega odstavka 81. člena. Zmotna uporaba določbe prvega odstavka 81. člena ZPP pa je vplivala na pravilnost odločitve, saj brez presoje, ali se da ugotovljena pomanjkljivost odpraviti in brez poziva tožeči stranki v skladu z določbo v času odločanja veljavnega prvega odstavka 81. člena ZPP, sodišče prve stopnje v petem odstavku 81. člena ZPP ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - očitno neopravičen razlog - prošnja za preložitev naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - nenadnost in nepredvidljivost bolezni
Po ustaljeni in enotni sodni praksi je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo. Tožnik tega sploh ne zatrjuje, pač pa graja ravnanje sodišča, ko ni preložilo naroka na njegovo v naprej posredovano prošnjo, češ da iz zdravstvenih razlogov ne more priti na sodišče.
Neizpolnitev pojasnilne dolžnosti (ali nepravilna izpolnitev te dolžnosti) postane glede odškodninske odgovornosti pomembna takrat, ko se uresniči s posegom, oziroma z zdravstveno obravnavo povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, če je iz tako realiziranega tveganja nastala pravno priznana škoda. Namen pojasnilne dolžnosti je v tem, da pacient na podlagi relevantnih informacij lahko razmisli in se odloči za zdravstveno obravnavo ali ne. Neizpolnitev pojasnilne dolžnosti o tveganjih zdravstvene obravnave pa pomeni kršitev pogodbe o zdravstvenih storitvah. Za škodo, ki je v pravno relevantni vzročni zvezi s tako kršitvijo, pa odgovarja stranka, ki je kršila pogodbeno obveznost. Vzročna zveza med škodo in kršitvijo pojasnilne dolžnosti pa je vzpostavljena, če obstaja možnost, da bi pravilno izpolnjena pojasnilna dolžnost nastali zaplet in škodo preprečila.
Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadošča ugotovljeno dejstvo, da je tožnik sam izpovedal, da je pred pričetkom fizioterapije opravil fizioterapevtski pregled, različne meritve in testiranja ter bil seznanjen z vrsto terapevtskih vaj in načinom izvajanja. Tožnik torej ni bil seznanjen z morebitnimi tveganji za nastanek izpaha desne ključnice in prav ta zaplet se je uresničil kot tveganje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00023017
OZ člen 179, 299, 299/2, 378. ZOdv člen 17.
odmera pravične odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - poškodba kolena - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - tek zakonskih zamudnih obresti - zamudne obresti od nepremoženjske škode - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - odmera odvetniških stroškov
Odmera pravične denarne odškodnine za zvin desnega kolena s posledičnim raztrganjem ene tretjine lateralnega miniskusa.
Zapadlost terjatve in zamuda namreč nista identična pravna pojma. Zapadlost terjatve je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti. Pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode (165. člen OZ). Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od nastanka zamude. Po 378. členu OZ namreč zamudne obresti dolguje dolžnik, ki je v zamudi. V zamudo tožnik pride, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ). Ta pa je pri odškodninskih terjatvah vezana na poziv upnika dolžniku, naj mu povrne škodo (drugi odstavek 299. člena OZ).
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po Zakonu o odvetništvu.
ZPP člen 105a, 105a/3, 117, 117/2, 120, 120/2, 137, 137/1.
zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - potovanje v tujini - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - začetek teka roka za plačilo sodne takse - vročitev pooblaščencu
Rok za plačilo sodne takse je začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev oziroma olajšavo tožnikovemu pooblaščencu, ne glede na čas tožnikove dejanske seznanitve z navedenim sklepom.
izvršilni naslov za izselitev dolžnika - notarski zapis najemne pogodbe - najemna pogodba za stanovanje - odpoved najemne pogodbe - odpoved s tožbo - kogentnost - soglasje k neposredni izvršljivosti - dokazovanje zapadlosti terjatve
Za določene terjatve oziroma za določene vrste obveznosti predpostavk njihovega nastanka ali podatkov o pravnih dejstvih, ki so pomembna za določitev predmetov oziroma višine te obveznosti, objektivno ni mogoče izkazati z notarsko ali drugo javno listino, razen s pravnomočno sodbo, s katero naloži sodišče dolžniku izpolnitev te obveznosti, zaradi česar takšna obveznost objektivno ne more nikoli postati neposredno izvršljiva na podlagi notarskega zapisa pogodbe, pa čeprav je v njem dolžnikovo soglasje k neposredni izvršljivosti.
Če med najemodajalcem in najemnikom obstaja spor o veljavnosti odpovedi (pri tem gre za pravno in ne dejansko vprašanje), mora najemodajalec pogodbo odpovedati s tožbo. V takem primeru zapadlosti in nedenarne terjatve na izpraznitev in izročitev stanovanja z listino iz 20a. člena ZIZ ni mogoče dokazovati in sam notarski zapis, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.
ZPP člen 324, 367, 373, 373/1, 373/2. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
zavrženje revizije - uporaba pravil postopka - novela ZPP-E - ZPP - trenutek izdaje odločbe - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije
Z prehodno določbo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) je zakonodajalec jasno določil, da je za presojo o tem, katere določbe se uporabijo pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem v primeru, da se je postopek začel pred začetkom uporabe noveliranega zakona (ZPP-E), odločilen trenutek izdaje sodbe.
Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Tožnik reviziji ni priložil niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa o dopustitvi revizije, ni torej izkazal, da bi bila revizija dopuščena.
pravica do povrnitve škode - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - degenerativne spremembe - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - krivdno povzročeni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tožničine poškodbe, potek zdravljenja in trajne posledice. Zato je prisojena odškodnina primerna ob upoštevanju pravnega standarda iz 179. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo težave in bolečine pri hoji pri odškodnini iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Zato ni mogoče iste vrste škode (občasne fizične bolečine) prisoditi pri odškodnini iz naslova fizičnih bolečin.
nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Pritožba je nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. V konkretnem primeru si pritožnica po presoji pritožbenega sodišča, tudi če bi s pritožbo uspela, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Tudi če bi pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, prva toženka od tega ne bi imela nobene pravne koristi. Kolikor pa želi s pritožbo izpodbiti predhodno začasno odredbo, izdano zoper njo, je treba pojasniti, da tega s predmetno pritožbo ne more doseči. Nedovoljeno pritožbo je zato sodišče druge stopnje zavrglo
obnova postopka - vmesna sodba - obnovitveni razlogi - novo dejstvo in nov dokaz - upravna odločba - razveljavitev gradbenega dovoljenja - kategorizacija občinskih cest - javna pot - stvarna služnost - pridobitev služnosti
Ključno je torej, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano ravno zaradi izdanega Odloka, ki je sporno pot kategoriziral za občinsko cesto, s čimer je imela tožeča stranka upravičeno pričakovanje, da ima do svojih zemljišč zagotovljen neoviran dostop zemljišč, na katerih je nato izvedla gradnjo objektov. Iz odločbe o razveljavitvi gradbenega dovoljenja izhaja, da je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno, ker je tožena stranka z navedenim Odlokom s podzakonskim aktom (protiustavno) razlastila zasebne lastnike zemljišč na sporni poti. Razlog za razveljavitev gradbenega dovoljenja torej ni v sferi tožeče stranke, kot je to zmotno trdila pritožnica, temveč v sferi tožene stranke. Tožena stranka bi lahko nastalo protiustavno stanje sanirala z eno od zgoraj navedenih možnosti, česar ni storila. Zato dejstvo, da je gradbeno dovoljenje razveljavljeno, tožene stranke ne odvezuje odškodninske odgovornosti zaradi njenega protipravnega ravnanja (izdaje Odloka in nato sklepa, s katerim je sporno pot izvzela iz kategorizacije občinske ceste).
Tudi dejstvo, da je tožeča stranka s sodno uveljavitvijo služnosti čakala, v konkretnem primeru ne more iti v breme tožeče stranke, saj je zaradi izdanega Odloka o kategorizaciji sporne poti za javno (občinsko) pot in izdanega gradbenega dovoljenja, upravičeno pričakovala, da ima do svojih zemljišč neoviran dostop. V navedenih okoliščinah, ko je bila pot kategorizirana kot javna, vprašanje služnosti logično ni bilo relevantno, ker služnost v primeru, ko je pot javna (in jo lahko vsak uporablja), ni niti potrebna, niti mogoča, saj na javni cesti (ki je javno dobro) ni mogoče pridobiti stvarnih pravic.
SPZ člen 9, 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 269. ZTLR člen 29.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - originarna pridobitev lastninske pravice - začetek teka priposestvovalne dobe - dobra vera - domneva dobre vere - dobroverna lastniška posest - opravičljiva zmota - opravičljiva zmota o obsegu nepremičnin - priposestvovanje družbene lastnine
Primerno skrben lastnik nepremičnine (s pomočjo strokovnjaka geodetske stroke) pred gradnjo preveri, do kod segajo meje njegove parcele. Tožnici sta imeli dovolj podatkov, da bi to lahko storili. Zahteva, da se kot lastnici prepričata o poteku meje in s tem o dopustnosti gradnje, tudi po presoji pritožbenega sodišča sodi v okvir (življenjsko) razumnega pričakovanja.
Tožnici nista bili dobroverni, saj se nikoli nista prepričali, do kod segajo meje njune parcele.