Za prijavo terjatve se uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah iz 108. člena ZPP, razen v primeru, če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke 1. odstavka 60. člena ZFPPIPP ali če ji niso priloženi dokazi in 3. odstavka navedenega člena. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak primer, zato bi sodišče prve stopnje moralo ravnati po pravilih, ki veljajo za nepopolne vloge.
tožba na prenos znamke - izbrisna tožba - slaba vera prijavitelja
Slaba vera je subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja. Ne drži, da že zgolj ponudba za odkup znamk po visoki ceni dokazuje slabo vero za nazaj (v času prijave spornih znamk).
delni umik predloga za izvršbi - sklep o ustavitvi izvršbe - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Delni umik je dispozitivno dejanje upnika, za katerega od dolžnika ne potrebuje soglasja. Dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je ugovor.
Sodišče prve stopnje je tožniku omogočilo, da naknadno dopolni svojo vlogo (tožbo) s predložitvijo dokončne odločbe, ki jo izpodbija, in s pooblastilom odvetniku za zastopanje v tem postopku. Ker se tožnik, kljub temu da mu je bil sklep pravilno vročen in da je vseboval opozorilo na posledice, ni odzval na poziv sodišča, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0072377
ZPP člen 343, 343/4. ZFPPIPP člen 131, 131/1. ZIZ člen 258.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – začetek postopka zaradi insolventnosti – dovoljenost izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju
Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Ta mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.
ZDR člen 86, 87, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 323, 323/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vabilo na zagovor - zagovor - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
Dejstvo, da je bil tožnik v času pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v bolniškem staležu, ne pomeni avtomatično, da je z zagovora pred odpovedjo izostal opravičeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - zagovor
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj jo je tožena stranka podala pet mesecev po tem, ko se je seznanila z razlogi za odpoved na zagovoru tožnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnik je na delovnem mestu natakar prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi racionalizacije poslovanja oziroma zaradi slabšega poslovanja tožene stranke. Zmanjšal se je obseg poslovanja, zato je tožena stranka začela z reorganizacijo poslovanja v smislu zmanjšanja števila zaposlenih na delovnem mestu natakar. Tožena stranka tožniku formalno res ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto natakarskega pomočnika (ker je šlo le za zaposlitev drugega delavca za določen čas), vendar pa ravnanje tožene stranke, ko je v času odpovednega roka tožnika na novo zaposlila delavca na delovno mesto natakarskega pomočnika (celo z višjo plačo, kot jo je imel tožnik po pogodbi o zaposlitvi), kaže na ravnanje, ki ni dopustno, saj nasprotuje samemu zakonu in dejansko pomeni obid zakona. Zaposlitev novega delavca pomeni, da odpoved ni bila podana iz razlogov racionalizacije poslovanja oziroma da zatrjevani poslovni razlog ni podan.
ZPP člen 385, 385/2, 391, 391/1. ZOdvT člen 36. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101, 3101-2.
prisilna hospitalizacija – zagovornik po uradni dolžnosti – nagrada za postopek
Zagovornici ne pripada višja nagrada za postopek (po tarifni številki 3100 ZOdvT), saj jo je sodišče prve stopnje (materialnopravno pravilno) odmerilo v višini (in po tarifni številki – druga točka tarifne številke 3101 ZOdvT) predlagani v stroškovniku.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina - dokazovanje
Ker pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe še ni nastala invalidnost I. kategorije invalidnosti, ampak je bil tožnik še vedno invalid III. kategorije invalidnosti. ni pa izpolnil starostnega pogoja 63 let, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - protipravna premoženjska korist
V postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri ugotavljanju odpovednega razloga ne gre za ugotavljanje krivde v kazensko pravnem smislu, temveč za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, ki vsebujejo znake kaznivega dejanja. V določbi tretjega odstavka 257. člena KZ-1 je predpisana kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po navedeni določbi se uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradnih dolžnosti, kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. Gre za opis izrabe uradnega položaja, ki izraža zlorabo delovanja javnega uslužbenca, ob tem, da je dodan še pridobitniški namen storilca. Protipravna premoženjska korist pa je tista korist, ki jo poskuša doseči storilec, ki je niti on sam niti druga oseba ob pravilnem ravnanju ne bi mogla dobiti. Takšna oblika kaznivega dejanja je dokončana s samo zlorabo uradne osebe oziroma javnega uslužbenca in ni potrebno, da bi bila protipravna premoženjska korist tudi dejansko pridobljena.
ZPP člen 108, 212, 236, 286. ZOdvT tarifna številka 3102.
prekluzija – substancirani ugovori
Pritožbeno sodišče je tožbo tožeče stranke ocenilo kot nepopolno (in ne kot nesklepčno, kot to razume pritožba), zato je sodišču prve stopnje naložilo, naj jo vrne v popravo skladno z določbo 108. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je od tožeče stranke zahtevalo dopolnitev tožbe, njene dopolnitve v navedbah in dokazih pa zaradi takšnega ravnanja sodišča prve stopnje ne morejo zadeti posledice prekluzije. Potrebno je upoštevati, da v kolikor sodišče prve stopnje ni (pravilno in pravočasno) opravilo preizkusa popolnosti tožbe, stranka z navajanjem novih dejstev in dokazov, s katerim je ugotovljeno pomanjkljivost odpravila, ni omejena.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – razlogi za ugovor – namen ugovornega postopka – verjetnost uspešnosti finančnega prestrukturiranja – pravni standard – zaveza o konverziji terjatev v lastniški delež dolžnika – posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki – poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja
Skladno z določilom prvega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati le NFR; že posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena ZFPPIPP pa te zahteve ne vsebujejo. Toliko manj to velja za izjave upnikov, ki so bile predložene po preteku roka iz drugega odstavka 176. člena ZFPPIPP in ne predstavljajo dela s NFP.
Ponudba je v postopku prisilne poravnave odvisna tudi od družbenikov insolventnega dolžnika, pri čemer bodoči novi družbeniki, ki to lahko postanejo med postopkom prisilne poravnave po 199.a členu ZFPPIPP, nimajo več možnosti za spremembe ali dopolnitve NFP, ki bi podjetju olajšala likvidnosti položaj in ji zagotovila, da po končanem postopku prisilne poravnave postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Pritožbeni očitek, da je s tem, ko je upoštevalo omenjene tri izjave po preteku rokov za spremembo NFR, sodišče prve stopnje kršilo postopkovna pravila, saj se ne bi smelo sklicevati na subsidiarno rabo ZPP, je neutemeljen.
Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, pa tudi na oceno izvedenca ne, pač pa na načelo proste dokazne ocene.
Tožeča stranka ima sedež v Ljubljani, kjer se nahaja tudi sodišče, ki je odločalo o sporu. Zato odvetniku, ki ima sedež v Škofji Loki, prevoznih stroškov ni mogoče naložiti v breme tožene stranke, ki je v pravdi propadla, pač pa jih mora trpeti tožeča stranka sama.
ločitvena pravica – zastavna pravica – posest stvari – neobstoj stvari v stečajni masi
Ugotovitev, da tožeča stranka zastavljenih strojev nima v posesti oz. z njima ne razpolaga, ne pomeni tudi, da je s tem samodejno prenehala tudi zastavna oziroma ločitvena pravica. Glede ugotovitve obstoja in lastništva strojev, s katerimi je razpolagala tožeča stranka, tudi ni mogoča prevalitev trditvenega in dokaznega bremena na toženo stranko, kot upnika tožeče stranke, upoštevaje da je bila med strankama ustanovljena neposestna zastavna pravica, da so stroji ob zastavi ostali v posesti tožeče stranke kot zastavitelja ter da ima stečajni upravitelj (edini) dostop do vse poslovne dokumentacije tožeče stranke, ki lahko izkaže stanje/usodo spornih strojev, in inventarnega zapisnika, na katerega se v tožbi sklicuje, pa ga ne predloži.
ZPIZ-1 člen 80, 81, 86, 86/5, 90,185. OZ člen 103.
invalid II. kategorije - poklicna rehabilitacija - pogodba o poklicni rehabilitaciji - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - dolžnost obveščanja - poslabšanje zdravstvenega stanja
Izpodbijane odločbe tožene stranke, s katerimi je bilo odločeno o prenehanju pravice do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, saj so bile izdane zaradi kršitev pogodbe o poklicni rehabilitaciji, ker tožnik tožene stranke ni v določenih rokih ter popolno obveščal o opravljenih obveznostih iz pogodbe. Zato so odločbe zakonite.
Zoisova štipendija - pogoji za pridobitev pravice - javna listina
Za priznanje pravice do Zoisove štipendije bi tožnik poleg pogoja o zahtevani povprečni oceni v zaključnem razredu osnovne šole moral izpolnjevati tudi drugi pogoj, to je, da bi bil identificiran kot nadarjen učenec skladno s Konceptom: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli.
neposredno izvršljiv notarski zapis – veljavnost izvršilnega naslova – izostala obličnost – veljavnost določila, s katerim se zmanjšuje ali olajšuje obveznost ene ali druge stranke
Čeprav aneks ni bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, to ni vplivalo na veljavnost notarskega zapisa, ki je v predmetni zadevi izvršilni naslov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina
Tožnik se je pri podaji izredne odpovedi pravilno skliceval na določbo 3. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR, ker mu njegov delodajalec do odpovedi dva meseca ni plačeval plače. Navedena zakonska določba sicer opredeljuje pogoj izplačevanja bistveno zmanjšanega plačila za delo delavcu, vendar jo je treba uporabiti tudi v primeru, ko delodajalec delavcu plače sploh ne izplača. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato utemeljena.
Za čas, ko je bila tožnica zavarovana kot družbenica in direktorica družbe z omejeno (kasneje neomejeno) odgovornostjo, tožnica ni dokazala, da je prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačala. Plačilo prispevkov tudi ni navedeno v matični evidenci. Iz tega razloga se tožnici ta čas ne všteje v pokojninsko dobo.