ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Vrhovno sodišče je v podobnih sporih že zavzelo stališče, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (za razliko od redne odpovedi), predpostavlja takojšnje prenehanje pogodbenega razmerja, ker delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, če je pogodba sklenjena za določen čas. Ta pogoj pa ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja, saj s tem kljub obstoju razlogov za izredno odpoved pritrdi možnost nadaljevanja delovnega razmerja (do izteka odpovednega roka), kar je v nasprotju z institutom izredne odpovedi. Tožena stranka je s tem, ko je dopustila, da je tožnik ostal na delu še 14 dni, kršila 1. odstavek 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved nezakonita.
Tožnica tožbe ni umaknila, ker bi toženka izpolnila zahtevek, to je podala pisni preklic poziva za delno unovčitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku št. 053263/0, pač pa zaradi seznanitve z dejstvom, da bo/je poziv za unovčitev garancije s strani toženke neuspešen.
pritožba zoper sklep o dedovanju – rok za pritožbo – pravica do pritožbe – odpoved dedovanju – stranke zapuščinskega postopka – prehod dediščine – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Sodišče druge stopnje praviloma odloča samo o pritožbah, ki so vložene pravočasno, skladno s tretjim odstavkom 173. člena ZD pa lahko upošteva tudi nepravočasno pritožbo, vendar le, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, česar v obravnavani zadevi ni mogoče utemeljiti. Pritožnica, za katero iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da se je dedovanju po pokojni M. P. odpovedala, se namreč v pritožbi smiselno zavzema za spremembo prvostopenjskega sklepa tako, da sodišče tudi njo razglasi za zakonito dedinjo po pokojni. S tem, ko bi tudi njej pripadel ustrezen delež na zapuščini in bi se ustrezno zmanjšali dedni deleži preostalih zakonitih dedičev, bi bile pravice teh, ki se opirajo na izpodbijani sklep, v primeru ugodne rešitve pritožbe namreč prizadete.
Pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku imajo samo stranke, ne pa tudi tretje osebe.
Upniki so stranke zapuščinskega postopka le, kadar na podlagi 143. člena ZD zaradi poplačila svojih terjatev zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dedičev, česar pa pritožnik v predmetnem zapuščinskem postopku ni uveljavljal.
Po ZD zapuščina po sili zakona (ipso iure) preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD). Glede na sistem dedovanja, ko zapuščina nikoli ni brez titularja, dediči kot univerzalni nasledniki za zapustnikove dolgove že od tedaj odgovarjajo solidarno (tretji odstavek 142. člena ZD), v sorazmerju s svojimi dedni deleži (četrti odstavek 142. člena ZD. Zapustnikovi dolgovi tako niso sestavni del zapuščine in se praviloma (če ni dogovora dedičev) ne ugotavljajo v zapuščinskem postopku. Določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika se smiselno uporabljajo tudi za dolgove zapuščine, torej tiste, ki so nastali po smrti zapustnika, vendar pa dolg zapuščine ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, zato se sodišče v zapuščinskem postopku o takšnem dolgu ne opredeljuje in ga s sklepom o dedovanju ne rabi zajeti (razen če je glede tega med dediči sklenjen dogovor), upnik pa ga lahko uveljavlja v pravdnem postopku.
V kolikor je bila volja pritožnice takšna, bi morala izrecno izraziti, da se dedovanju odpoveduje oziroma svoj dedni delež odstopa v korist določenega sodediča (prvi odstavek 146. člena ZD), v kolikor pa bi svoj dedni delež odstopila osebi, ki ni dedič po pokojni, kakor je I.B., česar s svojo izjavo ni pravno veljavno storila, pa bi jo sodišče prve stopnje obravnavalo kot zakonito dedinjo, izjavo o odstopu dediščine pa bi lahko razumelo le kot zavezo dediča, da po razdružitvi dediščinske skupnosti tretji osebi prepusti premoženjsko korist, ki jo je prejel na račun svojega dednega deleža (tretji odstavek 146. člena ZD).
Z ozirom na določilo tretjega odstavka 207. člena ZD je sodišče prve stopnje pravice pritožnice, ki ni prišla na narok, čeprav je bila v redu povabljena, pravilno obravnavalo po podatkih, s katerimi je razpolagalo in upoštevajoč njeno pisno izjavo o odpovedi dediščini, ki je prispela do izdaje sklepa o dedovanju.
Protispisen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni predložila celotne najemne pogodbe. Tudi sicer pa obstoj pravnoposlovenga razmerja med pravdnima strankama v tem postopku ni sporen.
Predmet tožbenega zahtevka v tem postopku je plačilo najemnine na podlagi sklenjene najemne pogodbe, podrejeno pa je tožeča stranka uveljavljala zahtevek tudi na podlagi določil, ki urejajo uporabo tuje stvari v svojo korist. Sodišče prve stopnje se o tej materialnopravni podlagi ni opredelilo.
izključitev protipravnosti - skrajna sila – dejansko stanje
Vprašanje obstoja skrajne sile, kot razloga za izključitev protipravnosti ravnanja, je eno izmed odločilnih dejstev, ki jih mora sodišče ugotoviti pravilno in popolno, da bi lahko pravilno uporabilo materialno in procesno pravo.
Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrnilo, saj dolžnik ni izkazal ugovorne navedbe, da je sodno takso plačal, prav tako pa je neutemeljeno navajal, da je sodna taksa za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, nepravilno odmerjena.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – delo v tujini
Oprostitev plačila sodnih taks je po prvem odstavku 11. člena ZST-1 dopustna samo takrat, ko bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja.
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se v skladu z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP pisanja vročajo pooblaščencu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Člen 105.a ZPP ne določa drugače, zato bi sodišče moralo upoštevati splošno določbo prvega odstavka 137. člena ZPP.
ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
stroški postopka – potrebni stroški
Kot potrebni stroški se štejejo le tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti dejanj obrambe tožene stranke. Kot takšnih pa ni mogoče šteti stroškov odgovora na opomin tožeče stranke.
pozneje najdeno premoženje – pravnomočni slep o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju – obseg zapuščine
Ker je bila nepremičnina, za katero predlagatelj zahteva, da se prepiše nanj, del zapuščine zapustnika in je bila v okviru zapuščinskega postopka s pravnomočnim sklepom o dedovanju že razdeljena med dediči, zapustnik ni več njen lastnik in zato omenjena nepremičnina ne predstavlja pozneje najdenega premoženja v smislu določb 221. člena ZD.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – tek rokov – predlog za podaljšanje roka – vezanost sodišča na rok
ZPP, na katerega v postopku odločanja glede plačila sodnih taks napotuje tretji odstavek 1. člena ZST-1, ne omogoča skrajšanja zakonskih, niti sodnih rokov. Tako lahko stranka rok, ki ga je določilo sodišče, vedno izkoristi do konca. Vse dokler je rok odprt, je mogoče dopolniti vlogo ali opraviti kakšno drugo procesno dejanje. Odrejeni rok pa ne veže samo stranke, ampak tudi sodišče, ki ga je določilo.
Sodišče prve stopnje bi moralo z odločanjem o predlagani taksni oprostitvi počakati do izteka roka, pred tem pa bi moralo odločiti tudi o pravočasnem toženčevem predlogu za podaljšanje roka. Takšen predlog sicer roka ne prekine, vendar je o njem treba odločiti, saj je zoper sklep, s katerim je bil predlog za podaljšanje roka zavrnjen, dopustna posebna pritožba.
delni umik predloga za izvršbi - sklep o ustavitvi izvršbe - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Delni umik je dispozitivno dejanje upnika, za katerega od dolžnika ne potrebuje soglasja. Dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je ugovor.
Sodišče prve stopnje je tožniku omogočilo, da naknadno dopolni svojo vlogo (tožbo) s predložitvijo dokončne odločbe, ki jo izpodbija, in s pooblastilom odvetniku za zastopanje v tem postopku. Ker se tožnik, kljub temu da mu je bil sklep pravilno vročen in da je vseboval opozorilo na posledice, ni odzval na poziv sodišča, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
pogodba o izobraževanju - vrnitev stroškov izobraževanja - ničnost - načelo enake vrednosti dajatev - načelo sorazmernosti
Določba v pogodbi o izobraževanju, ki toženca zavezuje, da ostane zaposlen pri tožeči stranki še 5 let po opravljenem izpitu za nepremičninskega posrednika, kar je v očitnem nesorazmerju s trajanjem izobraževanja za opravo izpita ter na tej podlagi nastalimi stroški, je nična in ne more predstavljati podlage, na kateri bi tožeča stranka lahko uveljavljala vračilo stroškov izobraževanja od toženca, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - zagovor
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj jo je tožena stranka podala pet mesecev po tem, ko se je seznanila z razlogi za odpoved na zagovoru tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0072377
ZPP člen 343, 343/4. ZFPPIPP člen 131, 131/1. ZIZ člen 258.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – začetek postopka zaradi insolventnosti – dovoljenost izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju
Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Ta mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.
ločitvena pravica – zastavna pravica – posest stvari – neobstoj stvari v stečajni masi
Ugotovitev, da tožeča stranka zastavljenih strojev nima v posesti oz. z njima ne razpolaga, ne pomeni tudi, da je s tem samodejno prenehala tudi zastavna oziroma ločitvena pravica. Glede ugotovitve obstoja in lastništva strojev, s katerimi je razpolagala tožeča stranka, tudi ni mogoča prevalitev trditvenega in dokaznega bremena na toženo stranko, kot upnika tožeče stranke, upoštevaje da je bila med strankama ustanovljena neposestna zastavna pravica, da so stroji ob zastavi ostali v posesti tožeče stranke kot zastavitelja ter da ima stečajni upravitelj (edini) dostop do vse poslovne dokumentacije tožeče stranke, ki lahko izkaže stanje/usodo spornih strojev, in inventarnega zapisnika, na katerega se v tožbi sklicuje, pa ga ne predloži.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovodna oseba - prenehanje mandata
Tožnik ni imel statusa poslovodne osebe pri toženi stranki (delodajalcu), ampak pri drugi gospodarski družbi. Iz tega razloga za njegovo pogodbo o zaposlitvi ni veljala določba 72. člena ZDR o možnosti odstopa od kogentnih določb ZDR. To pomeni, da bi mu delovno razmerje lahko prenehalo le na enega izmed zakonsko določenih načinov, ni pa tožena stranka zakonito podala odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi iz razloga prenehanja mandata.